Zakaj potrebujemo natančno spoznanje
»Zato molimo tudi mi od dne, ko smo to slišali, neprestano za vas in prosimo, da se napolnite z (natančnim, NS) spoznanjem volje njegove v vsej modrosti in razumnosti njegovi.« (KOL. 1:9)
1. Ponazori razliko med splošnim in natančnim spoznanjem.
SKORAJ vsakdo ve, kaj je ura, toda koliki vedo, kako deluje? Morda imaš neko osnovno predstavo, toda ali bi jo lahko razstavil, popravil ter ponovno sestavil? urar bi to lahko zagotovo storil. Zakaj? Ker ima natančno, obsežno znanje o tem, kako ura deluje. To ponazarja razliko med splošnim in natančnim spoznanjem o neki stvari.
2. Kakšno razliko med dvema vrstama spoznanj si opazil na področju religije?
2 Milijoni ljudi imajo neko splošno predstavo o Bogu. Pravijo, da verujejo v Boga, njihova dejanja pa to trditev često postavljajo na laž. Neki misijonar je včasih sogovornika vprašal: »Kot katoličan gotovo verujete v Boga, ali ne?« Ta mu je pokazal na nebo in odvrnil: »Dobro, verujem, da mora tam nekje biti nekaj.« Ali bi to imenoval natančno spoznanje in dojemanje Boga? Komajda. Velikokrat je nekrščansko obnašanje posledica takšne nejasnosti pri tistih, ki se imajo za kristjane. (Primerjaj Tit. 1:16.) Posledica tega je stanje, ki ga je opisal Pavel: »In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovi blodni pameti, tako da počenjajo, kar se ne spodobi.« (Rim. 1:28, EI)
3. Kaj je posledica tega, da ljudje odklanjajo natančno spoznanje o Božji volji?
3 V čem se je pomanjkanje natančnega spoznanja odražalo v prvem stoletju? Ljudje so delali »kar se ne spodobi, polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije, zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti, hujskači so, obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem, brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja«. Njihovo pomanjkanje natančnega spoznanja je pomenilo, da njihova srca niso bila nagnjena k pravičnim spoznanjem. (Rim. 1:28–31, EI; Preg. 2:2, 10)
V čem je razlika
4., 5. Kakšno so po besedah grških učenjakov nekatere razlike med besedama gnosis in epignosis?
4 Ta razlika med splošnim in natančnim spoznanjem je naznačena v Grških spisih. V izvirni grščini se govori o gnosis kot spoznanju in o epignosis kot natančnem spoznanju. Prvi izraz pomeni po besedah grškega učenjaka W. E. Vinea »osnovno iskanje spoznanja, neko poizvedovanje, raziskovanje«, posebno po duhovni resnici v zvezi s Svetim pismom.
5 Epignosis po besedah grecista Thayerja pomeni »natančno in pravilno spoznanje«. V glagolski obliki to pomeni »biti natančno seznanjen z, temeljito spoznati; točno poznati, dobro vedeti«. W. E. Vine navaja, da epignosis »označuje natančno ali popolno spoznanje, razločevanje ali prepoznanje«. Dodaja, da izraža »popolnejše ali popolno spoznanje, večji delež spoznavalca pri spoznani stvari in ima tako nanj močnejši vpliv«. (Kurziv naš.) Kot bomo videli, je za kristjane ta zadnji izraz bistvenega pomena.
6. Kateri biblijski pisci uporabljajo besede za »spoznanje« in »natančno spoznanje« in zakaj je natančno spoznanje pomembno?
6 Samo dva biblijska pisca uporabljata grško besedo epignosis. To sta Pavel in Peter, ki navajata to besedo 20-krat.a Razen pisca Luke sta tudi edina, ki sta uporabljala besedo gnosis. Pavel jo je uporabil 23-krat in Peter 4-krat. Njuno pisanje je torej dragoceno vodilo k pomembnosti natančnega spoznanja z vidikom rešitve. Kot je Pavel rekel Timoteju: »To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja (natančnega spoznanja, NS) resnice.« (1. Tim. 2:3, 4, EI)
Zakaj je pomembno natančno spoznanje
7. (a) Kako mora vplivati na nas spoznanje, da bi imelo vrednost? (b) Kakšna nevarnost obstaja, če zanemarjamo spoznanje?
7 Natančno spoznanje resnice kot jo uči Biblija, je torej ključ do rešitve. Vendar mora spoznanje doseči srce, sedež nagibov. Ne more ostati samo kot neka razumska ali akademska vaja. Spoznanje resnice se mora, zatem ko smo ga enkrat pridobili, tudi uporabljati in dopolnjevati. Zakaj? Ker lahko spomin, podobno kot neka neuporabljana mišica, postane slaboten in pomanjkljiv. V takšnem primeru lahko zlahka zanemarimo svojo duhovnost in se pričnemo umikati in omahovati v svoji veri. Zgodi se lahko, da se ne bomo več tako trdno držali ‚Božjega spoznanja‘. Kmalu se to omahovanje lahko odrazi v površni sposobnosti razmišljanja in celo nekrščanskem obnašanju. (Preg. 2:5; Hebr. 2:1)
8. Kakšno vrednost je Salomon videl v modrosti in spoznanju?
8 Zato vemo, zakaj je Salamon takrat, ko je še bil zvest, visoko spoštoval modrost, bistroumnost in sposobnost razmišljanja. Pisal je: »Zakaj modrost pride v tvoje srce in znanje bo všeč tvoji duši; preudarnost te bo varovala in razumnost te čuvala; obvarovala te bo slabe poti.«b (Preg. 2:10–12, EI) Te besede pomenijo, da moramo razviti gorečo željo po natančnem spoznanju, ki lahko vpliva na naše srce in dušo. Nadalje je to osnova za dobro sposobnost razmišljanja. Zakaj je to danes tako pomembno?
9. Navedi nekaj sovražnikov krščanske duhovnosti.
9 Živimo v »poslednjih dneh«, za katere je Pavel prorokoval, da bodo »časi stisk« ali »časi težav«. (2. Tim. 3:1) V tem sprijenem svetu je vse težje ohraniti našo krščansko neoporečnost. Krščansko etiko, vrednote in merila se zaničuje in zavrača. Vero Jehovinih prič se napada z vseh strani – od duhovnikov tako imenovanega krščanstva, ki sovražijo vest kraljevstva, katero prinašamo od hiše do hiše, od odpadnikov, ki sodelujejo z duhovščino tako imenovanega krščanstva od medicinskih uslužbencev, ki želijo nam in našim otrokom vsiliti transfuzijo krvi, od ateističnih znanstvenikov, ki zavračajo vero v Boga in v ustvarjanje ter od tistih, ki nas želijo prisiliti, da bi naredili kompromis glede nevtralnosti. Vso to nasprotovanje vodi Satan, vladar teme in nevednosti, sovražnik natančnega spoznanja. (2. Kor. 4:3–6; Ef. 4:17, 18; 6:11, 12)
10. Kakšni pritiski se lahko nakopičijo zoper nas in kaj potrebujemo, da bi jih preprečili?
10 Vsakodnevni pritiski se kopičijo in vplivajo na kristjana, da bi delal to, kar delajo drugi, pa naj gre za uživanje mamil, prekomerno pitje, nemoralne navade, nasilje, krajo, laži, goljufanje, izostajanje iz šole ali težnjo po življenju, polnem sebičnih užitkov. Zaradi tega je natančno spoznanje tako pomembno. Večje spoznanje Božje besede in namena lahko močneje vpliva na naš pozitivni način razmišljanja in postopanja. (Rim. 12:1, 2)
Sodobni izgubljeni sin
11., 12. Kakšen primer iz resničnega življenja odkriva, kako nespametno je odklanjati natančno spoznanje resnice?
11 To lahko ponazorimo s primerom iz resničnega življenja o nekem mladeniču, že krščenemu kristjanu, starem okoli 14 let, čigar ljubezen do resnice je bila preizkušena. Kot mnogi mladi ljudje je tudi on ljubil šport, še posebno nogomet. V njegovi šoli so igrali nogomet istega večera, kot je imela skupščina svoje sestanke. Duhovno ni bil dovolj močan, da bi pravilno ocenil plitko vrednost nogometa v primerjavi s trajno vrednostjo obiskovanja krščanskih sestankov skupaj s svojo ovdovelo materjo, mlajšim bratom in sestro. Nič več ni ravnal v skladu z natančnim spoznanjem in odločil se je za odpad od resnice. Nazadnje je bil izključen. Pozneje je odšel odslužiti vojaški rok, tam pa je prišel v stik z mamili.
12 Ko je bil leta 1986 izpuščen iz vojske, je prišel k pameti in je pisal pismo družinskemu prijatelju, ki je bil v pravnem odboru, ki ga je izključil. V njem je napisal: »Srečen sem, da ti lahko povem nekaj pomembnih novic: Vrnil sem se k resnici ... Spoznal sem, kaj je rekel apostol Pavel v 2. pismu Korinčanom 4:4, da je bog te stvarnosti ta, ki slepi razum. Dolgo časa sem bil duhovno slep za stvari, ki so se dogajala okoli mene. Ko sem zapustil resnico, se nisem zavedal, v kakšno tveganje se podajam. Toda sčasoma, in zahvaljujoč se Bogu Jehovi, sem jasno spoznal, da je bilo moje postopanje napačno.« (Primerjaj Lukov evangelij 15:11–24.)
13. Kakšen je lahko pozitiven izid za nekatere, ki so zašli na stranpoti, če se resnično pokesajo? (2. Tim. 2:24-26)
13 Ta mladenič se je vrnil na pot natančnega spoznanja. Sedaj lahko »živi kakor je vredno Gospoda in njemu všeč«. Prav tako lahko »rodi sad v vsakem dobrem delu in raste v natančnem spoznanju Božjem«, ko se druži s krščansko skupščino. Kakšna osvežitev je postal za svojo družino, ko je ponovno postal Kristusov sledilec! Ali poznaš podobne primere? (Kol. 1:9, 10; Mat. 11:28–30)
Strašne posledice zanemarjanja duhovnosti
14. (a) Kaj moramo storiti, da bi se izognili odpadu? (b) Kaj se je zgodilo nekaterim kristjanom?
14 Kaj se lahko naučimo iz tega in podobnih primerov? Ko smo si pridobili natančno spoznanje resnice, moramo stalno obnavljati duhovni obseg našega razuma, da ne bi odpadli. Naše duhovne zaloge lahko postanejo slabotne, če zanemarjamo osebni in družinski študij, krščanske sestanke in službo oznanjevanja. Kaj se potem lahko zgodi? Nekdaj močan kristjan lahko odpade od vere, morda celo zapade v napačno postopanje, kot je na primer nemoralnost, ali pa prične vedno globlje dvomiti in zaradi napačnih informacij zapade v odpadništvo. (Hebr. 2:1; 3:12; 6:11, 12) Nespametno je, da so nekateri celo ponovno pričeli verovati v babilonske nauke o trojici in nesmrtnosti duše!
15. Kakšno svarilo je dal Pavel glede odpada?
15 Zagotovo so primerne tele Petrove besede: »Če se namreč tisti, ki so srečali našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa in ušli izprijenosti sveta, zopet zapletejo v svet in mu podležejo, so na slabšem kot prej. Za take bi bilo namreč boljše, če ne bi bili spoznali poti pravičnosti, kakor pa da so jo spoznali, pa se kljub temu obrnili proč od svete zapovedi, ki jim je bila izročena. Take doleti, kar lepo pove pregovor: ‚Pes se vrne k lastnemu izbljuvku‘ in še ‚Svinja se okopa, pa se zopet valja v luži.‘« – (2. Pet. 2:20–22, EI)
16. (a) Kako so nedavno nekateri bili zapeljani? (b) V kakšna odpadniška dejanja so zapeljani padli?
16 Tisti, ki zavračajo natančno spoznanje resnice, si velikokrat izberejo pot sebičnosti. Taki ne sprejemajo več odgovornosti rednega obiskovanja krščanskih sestankov ali sodelovanja v službi oznanjevanja od hiše do hiše. Nekateri pričnejo celo ponovno kaditi! Drugi so srečni, da jim ni treba več izstopati zaradi krščanske nevtralnosti in zavračanja krvi. Oh, kakšna svoboda! Sedaj lahko celo glasujejo za eno izmed političnih strank »divje zveri«. (Raz. 13:1, 7) Tako so bili nekateri kot nestanovitne duše zapeljani in odvrnjeni od poti natančnega spoznanja in sicer od tistih, ki so jim ‚obljubljali svobodo, sami pa so sužnji pogube‘. (2. Pet. 2:15–19)
17. Kakšna nevarnost obstoja za tiste, ki so odpadli od natančnega spoznanja resnice?
17 Če se taki ne pokesajo in se ne vrnejo k resnici, bodo izpostavljeni sodbi, o kateri je pisal Pavel: »Če namreč premišljeno grešimo, potem ko smo dobili spoznanje (natančno spoznanje, NS) resnice, ne ostane za grehe nobena daritev več, ampak strašno čakanje na sodbo in maščevalni ogenj, ki bo razdejal nasprotnike.« Kako nemodro in kratkovidno je zaradi odpadniških naukov tako imenovanega krščanstva opustiti natančno spoznanje o Jehovi Bogu in Kristusu Jezusu! (Hebr. 6:4–6; 10:26, 27, EI)
Goreči z natančnim spoznanjem
18. Zakaj judovsko duhovništvo po Pavlovih besedah ni uspelo sprejeti Kristusa?
18 V Pavlovih dneh je judovsko duhovništvo zagotovo imelo spoznanje o Hebrejskih spisih. Toda ali je bilo to natančno spoznanje? Ali jih je pripeljalo h Kristusu kot obljubljenemu Mesiji? Pavel pokaže, da so bili tako zaverovani v dokazovanje svoje lastne pravičnosti po postavi, da se niso podložili ‚Kristusu, ki je konec Postave‘. Potemtakem je apostol Pavel o njih lahko rekel: »Saj jim priznam, da so goreči za Božjo stvar, le da ta ni po pravem spoznanju (‚natančnem spoznanju‘, NS).« (Rim. 10:1–4, EI)
19., 20. (a) Kako lahko ohranimo natančno spoznanje? (b) Na katera vprašanja še moramo odgovoriti?
19 Kako si lahko torej pridobimo to natančno spoznanje? Z osebnim študijem in razmišljanjem, skupaj z molitvijo in obiskovanjem sestankov. To pomeni stalno polnjenje naših duhovnih baterij. Ne moremo dopustiti, da bi se zanašali samo na spoznanje, ki smo si ga pridobili na začetku, ko smo sprejeli resnico. Neprestano se moramo s pomočjo vestnega osebnega študija hraniti z močno duhovno hrano, natančnim spoznanjem. Tako je pri tem primeren Pavlov nasvet: »Močna hrana je za odrasle, za take, ki imajo preskušen in izurjen čut, da razlikujejo med dobrim in zlim. Pustimo torej osnovni pouk o Kristusu in se povzpnimo k popolnosti! Ne začenjajmo znova pri temeljih, o spreobrnjenju od greha in glede vere v Boga ... Tudi to bomo storili, če le Bog da.« (Hebr. 5:14–6:3, EI)
20 Sedaj se postavljajo vprašanja: S kakšnim orodjem ohranimo natančno spoznanje? Kako lahko kljub hitremu tempu življenja preučujemo Božjo besedo? Naslednji članek bo razpravljal o teh in podobnih stvareh.
[Podčrtni opombi]
a Kot je navedeno na 17. strani v Comprehensive Concordance of the New World Translation of the Holy Scriptures; tudi Pismo Filemonu. (Glej The Kingdom Interlinear Translation of the Greek Scriptures.)
b Za boljše razumevanje pomena besed »spoznanje«, »sposobnost razmišljanja«, »modrost« in drugih, ki jih najdemo v Pregovorih, poglej v Insight on the Scriptures, zvezek 2, strani 180, 1094, 1189, ki jo je v angleščini izdala Družba Stražnega stolpa.
Odgovori na vprašanja
◻ Kakšna je razlika med »spoznanjem« in »natančnim spoznanjem«?
◻ Zakaj je natančno spoznanje tako pomembno v teh zadnjih dneh?
◻ Kako lahko nekateri pridejo v skušnjavo, da odpadejo od resnice?
◻ Kakšno svarilo nam daje Peter glede odklanjanja natančnega spoznanja?
◻ Kaj moramo storiti, da bi pridobili in obdržali natančno spoznanje?