Poučujte z uvidom in prepričevanjem

»Kdor je modrega srca, govori pametno [z uvidom, NW] in nikdar mu ne zmanjka nauka [prepričevanja, NW] na ustnah.« (PREGOVORI 16:⁠23)

 1. Zakaj poučevanje o Božji Besedi ni zgolj prenašanje informacij?

OB TEM, ko učence poučujemo o Božji Besedi, si prizadevamo razsvetliti ne le njihov um, temveč tudi srce. (Efežanom 1:18) Poučevanje torej ni zgolj prenašanje informacij. V Pregovorih 16:23 piše: »Kdor je modrega srca, govori pametno [z uvidom, NW] in nikdar mu ne zmanjka nauka [prepričevanja, NW] na ustnah.«

 2. a) Kaj pomeni prepričevati? b) Kako je mogoče, da so vsi kristjani prepričevalni učitelji?

² Apostol Pavel je pri svojem poučevanju nedvomno upošteval to načelo. V Korintu ,se je razgovarjal v shodnici vsako soboto in prepričeval Jude in Grke‘. (Dejanja 18:4) Po besedah nekega strokovnjaka grška beseda, ki je tu prevedena s »prepričevati«, pomeni »z razglabljanjem ali moralnim premišljevanjem spreminjati um«. Pavel je ljudi s prepričljivimi argumenti navedel na drugačno razmišljanje. Njegova zmožnost prepričevanja je bila tako velika, da so se ga njegovi sovražniki bali. (Dejanja 19:24–27) Vendar pa takšnega poučevanja ni bil zmožen zgolj zaradi lastne sposobnosti. Korinčanom je rekel: »Govor moj in propovedovanje moje ni bilo v prepričevalnih besedah človeške modrosti, temuč v dokazovanju Duha in moči, da bi vera vaša ne slonela na modrosti človeški, ampak na moči Božji.« (1. Korinčanom 2:4, 5) In ker duh Boga Jehova pomaga prav vsem kristjanom, lahko prav vsi postanejo prepričevalni učitelji. Toda kako? Poglejmo nekaj učinkovitih poučevalnih metod.

Dobro poslušajte

 3. Zakaj moramo biblijske učence poučevati z uvidom in kako lahko dosežemo njihovo srce?

³ Prva poučevalna metoda se ne nanaša na govorjenje, temveč na poslušanje. Da bi po besedah iz Pregovorov 16:23 znali prepričevati, moramo imeti uvid. Jezus je zagotovo imel uvid glede ljudi, ki jih je učil. V Janezovem evangeliju 2:25 piše: »Sam je namreč vedel, kaj je v človeku.« Toda kako lahko mi vemo, kaj je v srcu ljudi, ki jih poučujemo? Ena od možnosti je ta, da jih dobro poslušamo. V Jakobovem listu 1:19 beremo: »Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje.« Resda vsi ljudje niso pripravljeni govoriti o svojih mislih. Toda ko bodo naši biblijski učenci prepričani, da se iskreno zanimamo zanje, bodo morda veliko raje spregovorili o svojih pravih občutkih. Prijazna, a hkrati sprevidevna vprašanja nam lahko pogosto pomagajo doseči srce in ,zajeti‘ takšne izraze glede občutkov. (Pregovori 20:⁠5, SSP)

 4. Zakaj morajo krščanski starešine znati dobro poslušati?

⁴ Še zlasti je pomembno, da znajo dobro poslušati krščanski starešine. Samo tako lahko zares ,vedo, kako jim je vsakemu odgovarjati‘. (Kološanom 4:6) Besede iz Pregovorov 18:13 svarijo: »Kdor odgovarja, preden je slišal, mu štejejo to za neumnost in sramoto.« Dva dobronamerna brata sta nekoč neki sestri, ki je ni bilo na nekaj shodov, svetovala glede posvetnosti. Sestro sta močno prizadela, ker je nista vprašala, zakaj je ni bilo na shodih. Imela je namreč operacijo in je okrevala. Kako pomembno je torej, da pred svetovanjem poslušamo!

 5. Kako lahko starešine ravnajo, kadar nastanejo med brati spori?

⁵ Starešine morajo kot učitelji pogosto svetovati in tudi pri tem je pomembno, da znajo dobro poslušati. Še zlasti je to nujno, kadar med sokristjani nastanejo spori. ,Očeta, ki sodi brez licegledja,‘ lahko namreč starešine posnemajo le, če prej poslušajo. (1. Petrov 1:17) V takšnih okoliščinah čustva rada vzplamtijo, zato bi moral starešina imeti v mislih nasvet iz Pregovorov 18:17: »Pravičen se vidi, kdor je prvi v pravdi svoji, dokler ne pride bližnji njegov ter ga izpraša.« Učinkovit učitelj bo poslušal obe strani. Z molitvijo bo skušal ustvariti mirno ozračje. (Jakob 3:18) Če čustva vseeno vzplamtijo, bo morda predlagal, da vsak brat svoje skrbi pove neposredno njemu, ne pa da se sprta brata prepirata med sabo. Starešina lahko morda sporno zadevo razjasni z ustreznimi vprašanji. Mnogokrat se izkaže, da je za spor kriva slaba komunikacija in ne zlobnost. Če pa so bila pri tem kršena biblijska načela, lahko ljubeč učitelj potem, ko je slišal obe strani, poučuje z uvidom.

Vrednost preprostosti

 6. Kakšen zgled sta glede preprostega poučevanja dala Pavel in Jezus?

⁶ Preprostost je še ena dragocena poučevalna metoda. Resda si želimo, da bi biblijski učenci mogli »[temeljito, NW] razumeti z vsemi svetimi, kaj je širjava in dolžina ter globočina in visočina« resnice. (Efežanom 3:18) Nekateri vidiki biblijskih naukov so izredno zanimivi in pogosto izzivalni. (Rimljanom 11:33) Kljub temu pa se je Pavel, ko je oznanjeval Grkom, osredotočil na preprosto sporočilo o ,razpetem Kristusu‘. (1. Korinčanom 2:1, 2) Podobno je tudi Jezus oznanjeval jasno in privlačno. V govoru na gori je uporabljal preprost besednjak, a je vseeno izrekel doslej najgloblje resnice. (Matevž, poglavja 5–7)

 7. Kako lahko na biblijskih poukih poučujemo preprosto?

⁷ Enako lahko tudi mi na biblijskih poukih poučujemo preprosto. Kako pa? Tako da se osredotočamo na to, kar je »pomembnejše«. (Filipljanom 1:10, NW) Kadar obravnavamo težje teme, bi se morali potruditi in se izražati preprosto. Osredotočiti bi se morali na ključne svetopisemske stavke, ne pa skušati brati prav vsak v publikaciji naveden stavek in potem o njem razpravljati. To pomeni, da se moramo prej dobro pripraviti. Paziti moramo, da učenca ne bomo zasipali s podrobnostmi. Ne bi si smeli dovoliti, da bi nas zavedle manj pomembne misli. Če nam učenec postavi vprašanje, ki ni v neposredni zvezi z lekcijo, mu lahko taktno povemo, da bi se bilo o tem bolje pogovoriti po končanem pouku.

Učinkovita raba vprašanj

 8. Kako je Jezus učinkovito uporabljal vprašanja?

⁸ Naslednja koristna poučevalna metoda je povezana z učinkovitimi vprašanji. Jezus Kristus je med poučevanjem postavljal veliko vprašanj. Petra je na primer vprašal: »Kaj se ti zdi, Simon? Od koga pobirajo zemeljski kralji carino ali davek, od sinov svojih ali od tujcev? Ko pa Peter odvrne: Od tujcev, mu reče Jezus: Torej so sinovi svobodni [oproščeni davka, NW].« (Matevž 17:24–26) Jezus je bil edinorojeni Sin Tistega, ki so ga častili v templju, zato mu v resnici ni bilo treba plačati tempeljskega davka. Toda Jezus je Petru to resnico povedal z učinkovito rabo vprašanj. Tako mu je pomagal, da je sam prišel do pravilnega sklepa na podlagi tega, kar je že vedel.

 9. Kako lahko uporabljamo vprašanja med biblijskim poukom?

⁹ Mi lahko vprašanja učinkovito uporabljamo med biblijskimi pouki. Kadar učenec pove napačen odgovor, nas morda mika, da bi mu mi povedali pravilnega. Toda ali bo to informacijo res osvojil? Pogosto je boljše, da učenca vodimo do pravilnega sklepa z vprašanji. Na primer. Če težko razume, zakaj naj bi uporabljal Božje ime, ga lahko vprašamo: ,Ali vam je vaše ime pomembno? . . . Zakaj? . . . Kako bi se počutili, če kdo ne bi hotel uporabljati vašega imena? . . . Mar ni razumno, da Bog od nas zahteva, da uporabljamo njegovo osebno ime?‘

10. Kako lahko starešine z vprašanji pomagajo posameznikom, ki so čustveno ranjeni?

¹⁰ Starešinam lahko vprašanja pridejo prav pri pasenju črede. Mnoge v občini je Satanov svet čustveno ranil in potolkel, zato morda menijo, da niso čisti in vredni ljubezni. Starešina bi lahko takšnemu rekel: ,Praviš, da se počutiš nečistega, toda kako gleda nate Jehova? Mar to, da je naš ljubeči nebeški Oče dovolil svojemu Sinu, da je umrl in ti tako priskrbel odkupnino, ne pomeni, da te Bog ljubi?‘ (Janez 3:⁠16)

11. Čemu služijo retorična vprašanja in kako jih lahko uporabimo v javnem govoru?

¹¹ Retorična vprašanja so še ena koristna poučevalna metoda. Od poslušalcev se sicer ne zahteva, da nanje glasno odgovorijo, vendar pa se jim z njimi pomaga, da o zadevi razmislijo. V davnini so preroki s takšnimi vprašanji svoje poslušalce pogosto navajali na globoko razmišljanje. (Jeremija 18:14, 15) Jezus je retorična vprašanja učinkovito uporabljal. (Matevž 11:7–11) Še zlasti pa so takšna vprašanja učinkovita v javnem govoru. Namesto da poslušalcem enostavno povemo, da morajo Jehovu služiti z vsem srcem, da bi mu ugajali, jih bo morda učinkoviteje vprašati: ,Ali bo Jehova zadovoljen, če mu ne bomo služili res z vsem srcem?‘

12. Kakšne vrednosti so mnenjska vprašanja?

¹² Mnenjska vprašanja pridejo prav, kadar želimo ugotoviti, ali biblijski učenec res verjame v to, kar se uči. (Matevž 16:13–16) Učenec morda res pravilno odgovori, da je nečistovanje napačno. Toda zakaj mu ne bi postavili še kakšno vprašanje, na primer: Kako gledate vi osebno na Božja moralna merila? Se vam zdijo preveč omejevalna? Kaj menite, je res pomembno, ali upoštevate Božja merila ali ne?

Ponazoritve, ki sežejo v srce

13., 14. a) Kaj pomeni ponazoriti kaj? b) Zakaj so dobre ponazoritve učinkovite?

¹³ Srce poslušalcev in biblijskih učencev lahko dosežemo tudi z učinkovitimi ponazoritvami. Grška beseda, prevedena s »ponazoritev«, dobesedno pomeni »polagati poleg ali zlagati«. Kadar kaj ponazarjate, potem to razlagate s ,polaganjem poleg‘ nečesa podobnega. Jezus je na primer vprašal: »S čim naj primerjamo kraljestvo Božje? ali v kakšni priliki naj ga upodobimo?« V odgovoru je omenil poznano gorčično seme. (Marko 4:30–32)

¹⁴ Božji preroki so povedali mnogo učinkovitih ponazoritev. Ko so Asirci, po katerih je Bog kaznoval Izraelce, postali zlohotno kruti, je Izaija razkrinkal njihovo domišljavost z naslednjo ponazoritvijo: »Se li more ponašati sekira proti njemu, ki seka ž njo? ali rezilo se poviševati proti njemu, ki ga rabi?« (Izaija 10:15) Tudi Jezus je pri poučevanju velikokrat uporabljal ponazoritve ali prilike. Beremo lahko, da jim ,brez prilike ni govoril‘. (Marko 4:34) Dobre ponazoritve so učinkovite, ker z njimi zaposlimo um in srce. Poslušalcem omogočijo, da voljno sprejemajo nove informacije, tako da jih primerjajo z nečim, kar jim je že znano.

15., 16. Kdaj bodo ponazoritve najučinkovitejše? Navedite zglede.

¹⁵ Kako pa naj uporabljamo ponazoritve, ki res sežejo v srce? Kot prvo mora ponazoritev v osnovi ustrezati temi, ki jo pojasnjujemo. Če se namreč ponazoritev ne prilega temi, bo poslušalce samo zbegala, ne pa poučila. Neki dobronamerni govornik je nekoč skušal podložnost maziljenega ostanka Jezusu Kristusu ponazoriti tako, da jih je primerjal z zvestim psičkom. Toda ali je takšna ponižujoča primerjava zares primerna? V Bibliji je ista misel pojasnjena mnogo bolj privlačno in dostojanstveno. Jezusovi 144.000 maziljeni sledilci so primerjani z ,nevesto, odičeno ženinu svojemu‘. (Razodetje 21:⁠2)

¹⁶ Ponazoritve so najučinkovitejše takrat, kadar se navezujejo na življenje ljudi. Natanova ponazoritev o zaklani ovčici je kralju Davidu segla v srce, ker je imel ovce rad. Še kot mladenič je bil namreč pastir. (1. Samuelova 16:11–13; 2. Samuelova 12:1–7) Če bi Natan v ponazoritvi uporabil bika, ponazoritev morda še zdaleč ne bi dosegla takšnega učinka. Podobno utegnejo ponazoritve, ki temeljijo na znanstvenih pojavih ali manj znanih zgodovinskih dogodkih, našim poslušalcem povedati kaj malo. Jezus je svoje ponazoritve jemal iz vsakodnevnega življenja. Govoril jo o povsem običajnih stvareh, kot so sveča, ptice pod nebom in lilije na polju. (Matevž 5:15, 16; 6:26, 28) Jezusovi poslušalci so zlahka razumeli, kaj jim je želel s tem povedati.

17. a) Kaj bi lahko uporabili za podlago naših ponazoritev? b) Kako lahko ponazoritve iz naših publikaciji prilagodimo okoliščinam učencev?

¹⁷ V naši strežbi imamo obilo priložnosti, ko lahko uporabimo preproste, toda učinkovite ponazoritve. Opazujte. (Dejanja 17:22, 23) Morda bi lahko za ponazoritev uporabili otroke, stanovanje, službo ali konjiček našega poslušalca. Morda bi lahko s tem, kar vemo o biblijskem učencu, prispodobo v našem preučevalnem gradivu naredili še privlačnejšo. Vzemimo za primer učinkovito prispodobo iz knjige Spoznanje, ki vodi v večno življenje, in sicer iz 14. odstavka v 8. poglavju. Prispodoba govori o ljubečem roditelju, o katerem je sosed razširil laž. Lahko bi nekoliko razmislili o tem, kako bi to prispodobo prilagodili razmeram biblijskega učenca, ki je tudi sam roditelj.

Vešče branje Svetega pisma

18. Zakaj bi si morali prizadevati brati tekoče?

¹⁸ Pavel je Timoteja opomnil: »Bodi priden v [javnem, NW] branju, opominjanju, poučevanju.« (1. Timoteju 4:13) Ker je Biblija temelj našega poučevanja, je koristno, da jo znamo brati tekoče. Leviti so imeli to prednost, da so mojzesovsko postavo brali Božjemu ljudstvu. Ali se jim je pri branju kaj zatikalo oziroma ali so brali monotono? Ne. V Nehemijevi knjigi 8:8 piše: »In čitali so knjigo, postavo Božjo, razumljivo in razložili pomen, da se je prečitano razumelo.«

19. Kako lahko izboljšamo svoje branje Svetega pisma?

¹⁹ Nekateri kristjani se v govorih sicer izražajo zelo tekoče, toda pri branju imajo težave. Kako bi lahko izboljšali svoje branje? Z vajo. Da, gradivo naj na glas ponavljajo toliko časa, da ga bodo nazadnje brali gladko. Če je Biblija v vašem jeziku na voljo na avdiokasetah, je modro poslušati, kako bralec poudarja besede in modulira, ter biti pozoren na to, kako izgovarja imena in nenavadne besede. Tisti, ki imajo v svojem jeziku New World Translation, se lahko okoristijo njegovih pomagal za izgovarjavo.a Z vajo je mogoče sorazmerno enostavno prebrati celo imena, kot je Maher-šalal-haš-baz. (Izaija 8:⁠1)

20. Kako lahko ,pazimo na svoje poučevanje‘?

²⁰ Kakšno prednost imamo, da nas Jehova uporablja, da poučujemo druge! Zato vzemimo to odgovornost resno. ,Pazimo nase in na svoje poučevanje.‘ (1. Timoteju 4:16, SSP) Odlični učitelji bomo, če bomo dobro poslušali, učili preprosto, postavljali sprevidevna vprašanja, uporabljali učinkovite ponazoritve in vešče brali Sveto pismo. Vsi se okoristimo pouka, ki ga dobivamo od Jehova po njegovi organizaciji, saj nam lahko to pomaga, da bomo imeli »izurjen jezik«. (Izaija 50:4) Če se povsem okoriščamo vseh pripomočkov, namenjenih strežbi, tudi brošur, avdiokaset in videokaset, se bomo lahko naučili poučevati z uvidom in prepričevalnostjo.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kako nam lahko to, da dobro poslušamo, pomaga pri poučevanju?

◻ Kako lahko posnemamo Pavla in Jezusa v preprostem poučevanju?

◻ Kakšna vprašanja lahko uporabljamo pri poučevanju drugih?

◻ Kakšne ponazoritve so najučinkovitejše?

◻ Kako se lahko v javnem branju še izboljšamo?

[Slika na strani 16]

Dober učitelj si s poslušanjem pridobiva uvid

[Slika na strani 18]

Jezus je svoje ponazoritve jemal iz vsakodnevnega življenja