»Jehova daje modrost«

ZA KAJ si prizadevate oziroma rabite svoj čas in svojo moč? Ali skrbite za to, da bi si ustvarili dobro ime? Ali se posvečate pridobivanju imetja? Ali karieri na nekem delovnem področju ali pa razvijanju strokovnosti v eni oziroma več učnih vejah? Ali vam veliko pomeni negovanje dobrih medsebojnih odnosov? Ali pa je vaša glavna skrb ohranjati zdravje?

Za vse našteto se zdi, da ima nekakšno vrednost. Toda kaj je najpomembnejše? Biblija odgovarja: »Prva stvar je modrost. Pridobi si modrost.« (Pregovori 4:7, NW) Kako si torej lahko pridobimo modrost in kako vse nam ta lahko koristi? Odgovarja nam drugo poglavje biblijske knjige Pregovorov.

‚Poslušaj modrost‘

V starem Izraelu je modri kralj Salomon izrekel naslednje ljubeče očetovske besede: »Sin moj, če sprejemaš moje izreke in hraniš pri sebi moje zapovedi, tako da tvoje uho posluša modrost, da nagibaš svoje srce k razumnosti [sprevidevnosti, NW], da, če kličeš razsodnost [razumevanje, NW], daješ svoj glas razumnosti [sprevidevnosti, NW], če jo iščeš kakor srebro, jo odkopavaš kakor zaklade, tedaj boš razumel strah GOSPODOV [Jehovov, NW] in boš dosegel spoznanje Boga.« (Pregovori 2:1–5, SSP)

Ali vidite, kdo je odgovoren za pridobivanje modrosti? V teh vrsticah se zveza ‚če kaj narediš‘ pojavi trikrat. Jasno je, da je vsak od nas odgovoren, da si prizadeva za modrost in njeni spremljevalki – sprevidevnost in razumevanje. Najprej pa moramo ‚sprejeti‘ in ‚hraniti pri sebi‘ besede modrosti, zapisane v Svetem pismu. Za to pa moramo preučevati Biblijo.

Modrost je zmožnost pravilno uporabljati od Boga dano spoznanje. In kako čudovito nam jo Biblija razodeva! Da, v njej so besede modrosti, ki jih denimo lahko beremo v knjigah Pregovori in Propovednik, in bi nanje morali paziti. Na straneh Biblije najdemo tudi številne zglede, ki nam odkrivajo koristi ravnanja po Božjih načelih in zanke neupoštevanja teh načel. (Rimljanom 15:4; 1. Korinčanom 10:11) Pretehtajte denimo pripoved o pohlepnem Gehaziju, služabniku preroka Elizeja. (2. kraljev 5:20–27) Mar nas ne nauči modrosti, naj se ogibamo pohlepa? Kaj pa nesrečni konec na videz neškodljivega obiskovanja Jakobove hčere Dine ‚hčera tistega kraja‘, Kanaana? (1. Mojzesova 34:1–31) Ali mar takoj ne sprevidimo, kako nespametna je slaba družba? (Pregovori 13:20; 1. Korinčanom 15:⁠33)

Kdor pazi na modrost, si tudi pridobiva sprevidevnost in razumevanje. Sprevidevnost je po besedah v Webster’s Revised Unabridged Dictionary »sposobnost oziroma zmožnost uma, da razločuje stvari«. Božanska sprevidevnost je zmožnost nekoga, da razločuje pravilno od napačnega in si nato izbere pravo pot. Kako lahko ostanemo na ‚poti, ki vodi v življenje‘, če ne ‚nagibamo srca k sprevidevnosti‘ oziroma si je ne pridobivamo vneto? (Matevž 7:14; primerjaj 5. Mojzesova 30:19, 20.) Sprevidevnost si pridobimo s preučevanjem in udejanjanjem Božje Besede.

Kako lahko »kličemo razumevanje« – zmožnost videti, kako vidiki nečesa vplivajo drug na drugega in na celoto? Razumevanje si seveda lahko razvijamo s starostjo in izkušnjami, ni pa nujno. (Job 12:12; 32:6–12) »Več razumem kakor starci,« je dejal psalmist, »ker čuvam tvoje [Jehovove, NW] ukaze.« Pel je tudi: »Razkritje tvojih besed razsvetljuje, nevednim [neizkušenim, NW] daje razumnost [razumevanje, NW].« (Psalm 119:100, 130, SSP) Jehova je ‚Predvečni‘ in razume neskončno več kakor vse človeštvo. (Daniel 7:13) Bog lahko dá neizkušenemu razumevanja, tako da lahko ta v tej lastnosti prekosi celo starejše od sebe. Božjo Besedo, Biblijo, bi zato morali marljivo preučevati in udejanjati.

V uvodnem odlomku drugega poglavja Pregovorov večkrat izrečeni besedi »če« sledijo izrazi, kot so »sprejemaš«, »hraniš pri sebi«, »kličeš«, »iščeš«, »odkopavaš«. Zakaj pisec uporabi te stopnjujoče se izraze? Neki priročnik pravi: »Modrec [tu] poudarja potrebo po zavzetem prizadevanju za modrostjo.« Da, zavzeto si moramo prizadevati za modrost in z njo povezani vrlini – sprevidevnost in razumevanje.

Ali se boste potrudili?

V modrosti lahko rastemo predvsem z marljivim preučevanjem Biblije. To preučevanje pa še zdaleč ne bi smelo biti le preprosto branje z namenom, da bi si nabirali informacije. Pri preučevanju Svetega pisma je nujno usmerjeno, poglobljeno razmišljanje o prebranem. Da bi dosegli modrost in sprevidevnost, je treba preudarjati, kako lahko naučeno uporabimo pri reševanju problemov in pri odločanju. In da bi si pridobili razumevanje, je treba razmišljati, kako se novo gradivo dopolnjuje s tistim, kar že vemo. Le kdo bo rekel, da se za táko razmišljujoče preučevanje Biblije ne zahtevata čas in velik trud? Toda če vlagamo čas in moči v preučevanje, je podobno, kot bi to dvoje vlagali v ‚iskanje srebra in zakladov‘. Ali se boste za to dovolj potrudili? Ali si boste za to ‚odkupili primeren čas‘? (Efežanom 5:15, 16, NW)

Razmislite, kakšni veliki zakladi nas čakajo, če z iskrenim srcem kopljemo globoko po Bibliji. Našli bomo namreč »spoznanje Boga« – trezno, utemeljeno, življenje dajajoče spoznanje našega Stvarnika! (Janez 17:3) Dosežemo lahko še en zaklad: »strah Jehovov«. Kolikšne vrednosti je to strahospoštovanje do njega! Zdrav strah, da mu ne bi ugajali, mora prežemati vsak vidik našega življenja, tako da vsemu, kar počnemo, dá duhovno razsežnost. (Propovednik 12:⁠13)

V nas bi morala goreti velika želja po raziskovanju in kopanju za duhovnim zakladom. Jehova nam je za lažje raziskovanje priskrbel odlična orodja – času primerni reviji resnice Stražni stolp in Prebudite se! ter druge na Bibliji temelječe izdaje. (Matevž 24:45–47) Da bi se poučevali o njegovi Besedi in poteh, nam je priskrbel tudi krščanske shode. Treba se jih je redno udeleževati, pozorno poslušati izrečeno, se močno truditi, da bi se osredotočili na glavne misli in jih hranili pri sebi, ter poglobljeno razmišljati o našem odnosu z Jehovom. (Hebrejcem 10:24, 25)

Trud ne bo zaman

Iskanje draguljev, zlata ali srebra v zemlji je pogosto neuspešno. Vendar pri iskanju duhovnega zaklada ni nujno, da je tako. Zakaj ne? »GOSPOD daje modrost,« nam zagotavlja Salomon, »iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost.« (Pregovori 2:⁠6)

Kralj Salomon je slovel po svoji modrosti. (1. kraljev 4:30–32) Sveto pismo razodeva, da se je spoznal na različna področja, na rastlinstvo, živalstvo, človekovo naravo in Božjo Besedo. S sprevidevnostjo, ki jo je kot mlad kralj pokazal pri razrešitvi spora med dvema ženama, ki sta obe trdili, da sta materi istega otroka, si je pridobil mednarodno slavo. (1. kraljev 3:16–28) Od kod mu tolikšno znanje? Salomon je molil k Jehovu, da bi mu dal »modrosti in znanja« ter sposobnost »razpoznavati dobro in zlo«. Jehova mu jih je naklonil. (2. letopisov 1:10–12; 1. kraljev 3:⁠9)

Ko prizadevno preučujemo Jehovovo Besedo, bi morali tudi mi moliti k njemu za pomoč. Psalmist je molil: »Uči me, GOSPOD, pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje, da se bo balo tvojega imena.« (Psalm 86:11) Jehova je odobraval to molitev, saj jo je dal zapisati v Biblijo. Lahko smo prepričani, da naše iskrene, pogoste molitve k njemu za to, da bi nam pomagal najti duhovne zaklade v Bibliji, ne bodo ostale neodgovorjene. (Lukež 18:1–8)

Salomon še pove: »On je zavaroval uspeh [praktično modrost, NW] poštenim, ščit je njim, ki žive brezmadežno, da bi vztrajali na potih pravice; on čuva hojo svetnikov svojih. Tedaj boš razumel pravičnost in pravo sodbo in karkoli je pošteno, sleherno dobro stezo.« (Pregovori 2:7–9) Kakšno zagotovilo je to! Jehova tem, ki ga iskreno iščejo, ne daje le prave modrosti, temveč poštene tudi varuje kakor ščit, ker kažejo pravo modrost in zvestovdano ravnajo po njegovih pravičnih merilih. Da bi le mi bili med tistimi, ki jim Jehova pomaga spoznati »sleherno dobro stezo«.

Kadar ‚spoznanje postane prijetno‘

Osebno preučevanje Biblije – temeljna zahteva za iskanje modrosti – za mnoge ni nujno prijetna zadeva. Oseminpetdesetletni Lawrence denimo pravi: »Vedno sem delal z rokami. Učenje je zame težavno.« Štiriindvajsetletni Michael, ki v šoli ni maral učenja, tudi pravi: »Moral sem se prisiliti, da sem se usedel in preučeval.« Toda željo po preučevanju se lahko privzgoji.

Razmislite o tem, kaj je napravil Michael. Pripoveduje: »Discipliniral sem se, da sem vsak dan preučeval po pol ure. Kmalu sem lahko videl, kako je to delovalo na moje stališče, komentarje na krščanskih shodih in na moje pogovore z drugimi. Zdaj se svojega preučevalnega časa že vnaprej veselim in ne maram, da bi me kaj pri tem oviralo.« Da, ko vidimo svoj napredek, nam osebno preučevanje postane dodaten užitek. Tudi Lawrence se je posvetil preučevanju Biblije in sčasoma začel služiti kot starešina v neki občini Jehovovih prič.

Da bi si osebno preučevanje naredili za prijeten dogodek, se je treba vztrajno truditi. Toda koristi so velike. »Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje [spoznanje, NW] bode prijetno duši tvoji,« pravi Salomon, »razsodnost [zmožnost razmišljanja, NW] bo pazila nate, umnost [sprevidevnost, NW] te bo stražila.« (Pregovori 2:10, 11)

»Da te otme slabega pota«

Kako se bodo modrost, spoznanje, zmožnost razmišljanja in sprevidevnost izkazali za zaščito? »[Vse to je,] da te otme slabega pota,« pravi Salomon, »mož, ki spačenosti govoré, ki zapuščajo pota poštenja, da bi hodili po stezah teme, ki jim je veselje delati zlo, radujejo se v spačenostih najhujših, katerih pota so kriva, trdovratni so na stezah svojih!« (Pregovori 2:12–15)

Da, kateri ljubijo pravo modrost, se ogibajo druženja z vsemi, »ki spačenosti govoré«, torej o stvareh, ki so nasprotne temu, kar je resnično in pravilno. Zmožnost razmišljanja in sprevidevnost zagotavljata zaščito pred njimi, ki zavračajo resnico, da bi le lahko hodili po stezah teme, pred izprijenimi in njimi, ki uživajo v zlih dejanjih. (Pregovori 3:⁠32)

Kako hvaležni smo lahko, da nas tudi prava modrost in z njo povezane lastnosti varujejo slabe poti nenravnih moških in žensk! Salomon pristavlja, da nas bo vsaka od teh »obvarovala [. . .] tuje ženske, tujke, ki gladi s svojim govorjenjem, ki zapušča izvoljenca svoje mladosti, ki pozablja na zavezo svojega Boga. Kajti njena hiša se pogreza k smrti, njene steze k pokojnim. Nihče, ki hodi k njej, se ne vrne in ne doseže poti v življenje.« (Pregovori 2:16–19, SSP)

O ‚tuji ženski‘, prostitutki, piše, da zapušča »izvoljenca svoje mladosti« – verjetno moža iz svoje zgodnje ženske dobe.a (Primerjaj Malahija 2:14.) Pozabila je na prepoved prešuštvovanja, ki je bila del postavine zaveze. (2. Mojzesova 20:14) Njene stopinje vodijo v smrt. Tisti, ki se ji pridružijo, morda nikoli več ne bodo ‚dosegli poti v življenje‘, ker lahko prej ali slej dosežejo točko brez vrnitve, torej smrt, iz katere se ne morejo vrniti. Sprevideven človek z zmožnostjo razmišljanja se zaveda vabljivosti nemorale in se modro ogiba vsakega zapletanja vanjo.

»Pošteni bodo prebivali v deželi«

Salomon tako povzema namen svojih nasvetov glede modrosti: »Zato hódi po potu dobrih in vztrajaj na stezah pravičnikov!« (Pregovori 2:20) Kako čudovitemu namenu služi modrost! Pomaga nam živeti srečno, zadovoljujoče in tako, kot je všeč Bogu.

Razmislite o veličastnih blagoslovih, ki so namenjeni le tistim, ki hodijo »po potu dobrih«. Salomon nadaljuje: »Zakaj pošteni bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej. Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele in nezveste izpulili iz nje.« (Pregovori 2:21, 22) Da bi le bili tudi vi med brezmadežnimi, ki bodo večno prebivali v Božjem pravičnem novem svetu. (2. Petrov 3:⁠13)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 26]

Salomon je molil za modrost. Tudi mi bi morali.