Razvijajte zaupnost z Jehovom

»PRIBLIŽAJTE se Bogu, in približa se vam,« je napisal učenec Jakob. (Jakob 4:8) In psalmist David je pel: »Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojé.« (Psalm 25:14, Ekumenska izdaja) Bog Jehova nedvomno želi, da bi bili z njim v zaupnem odnosu. Vendar ni nujno, da se vsi, ki častijo Boga ter ubogajo njegove zakone, čutijo blizu Bogu.

Kako pa je z vami? Ali ste v tesnem osebnem odnosu z Bogom? Prav gotovo se želite zbližati z njim. Kako lahko razvijemo zaupnost z Bogom? Kaj to pomeni za nas? Tretje poglavje biblijske knjige Pregovori nam bo odgovorilo na to.

Kažite srčno dobrotljivost in resnicoljubnost

Staroizraelski kralj Salomon začne tretje poglavje Pregovorov z besedami: »Sin moj, nauka mojega ne zabi, temuč zapovedi moje naj hrani srce tvoje; kajti dni dolgost in življenje mnogoletno in mir ti dodelé.« (Pregovori 3:1, 2) Salomon je pisal pod božanskim navdihnjenjem, zato ta očetovski nasvet zares prihaja od Boga Jehova in je namenjen nam. Tukaj se nam svetuje, naj ubogamo Božje opomine, ki so zapisani v Bibliji – njegovo postavo ali nauk ter njegove zapovedi. Če bomo tako delali, nam bo to ‚dodelilo dni dolgost in življenje mnogoletno in mir‘. Da, celo sedaj lahko uživamo mirno življenje ter se ognemo ravnanju, ki bi nas izpostavljalo nevarnosti prezgodnje smrti, kar se pogosto zgodi hudodelnikom. Poleg tega lahko gojimo upanje na večno življenje v miroljubnem novem svetu. (Pregovori 1:24–31; 2:21, 22)

Nadalje Salomon pravi: »Milost in resnica [srčna dobrotljivost in resnicoljubnost, NW] naj te ne zapustita; priveži ju okrog grla svojega, zapiši ju na srca svojega deščico: tako dosežeš milost in uspeh najboljši, pred očmi Božjimi in človeškimi.« (Pregovori 3:3, 4)

Beseda, ki v izvirnem jeziku pomeni »srčna dobrotljivost«, se lahko prevaja tudi z »zvestovdana ljubezen«, zajema pa zvestobo, vzajemnost ter zvestovdanost. Ali smo odločeni ostati povezani z Jehovom, ne glede na to, kaj se lahko zgodi? Ali pri odnosih s soverniki kažemo srčno dobrotljivost? Ali se trudimo, da bi si bili z njimi blizu? Ali pri našem vsakodnevnem ravnanju s soverniki, tudi v težavnih okoliščinah, ohranjamo ‚na našem jeziku postavo srčne dobrotljivosti‘? (Pregovori 31:26, NW)

Jehova je poln srčne dobrotljivosti in zato ‚odpušča‘. (Psalm 86:5, SSP) Če smo se pokesali za naše pretekle grehe in sedaj hodimo po ravnih stezah, smo lahko prepričani, da bodo od Jehova prišli »časi poživljenja«. (Dejanja 3:19) Mar naj ne bi posnemali našega Boga ter drugim odpuščali njihove prestopke? (Matevž 6:14, 15)

Jehova je ‚Bog resnice‘, zato od tistih, ki iščejo zaupnost z njim, zahteva »resnicoljubnost«. (Psalm 31:5) Ali lahko upravičeno pričakujemo, da bo Jehova naš Prijatelj, če živimo dvojno življenje – se v družbi kristjanov vedemo drugače kot takrat, ko nas ti ne vidijo – kakor ‚možje neresnice‘, ki skrivajo, kakšni ljudje so? (Psalm 26:4, NW) To bi bilo zares nespametno, saj je ‚vse golo in razodeto očem‘ Jehova! (Hebrejcem 4:13)

Srčno dobrotljivost in resnicoljubnost bi morali ceniti kakor dragoceno ogrlico, ki je ‚privezana okrog našega grla‘, ker nam pomagata ‚doseči milost pred očmi Božjimi in človeškimi‘. Ni dovolj, če samo na zunaj kažemo ti lastnosti, temveč si ju moramo vtisniti v »srca svojega deščico«, tako da postaneta bistveni del naše osebnosti.

Razvijajte brezpogojno zaupanje v Jehova

Modri kralj nadaljuje: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6)

Jehova si nedvomno zasluži, da mu povsem zaupamo. Kot Stvarnik je »mogočen v krepkoti« in je Vir »presilne moči«. (Izaija 40:26, 29) Vse, kar se nameni, je zmožen uresničiti. No, že sámo njegovo ime dobesedno pomeni »On povzroča, da postaja« in nam krepi zaupanje v to, da je zmožen izpolniti svoje obljube! Ker »ni mogoče, da bi Bog lagal«, je on prava poosebitev resnice. (Hebrejcem 6:18) Njegova prevladujoča lastnost je ljubezen. (1. Janezov 4:8) »Pravičen je [. . .] na vseh potih svojih in milostiv v vseh svojih delih.« (Psalm 145:17) Komu lahko zaupamo, če ne Bogu? Da bi razvili zaupanje vanj, pa moramo seveda ‚okusiti in videti, kako dober je GOSPOD‘, to pa storimo tako, da v življenju udejanjamo, kar se naučimo iz Biblije, ter premišljujemo o koristih takšnega ravnanja. (Psalm 34:8)

Kako pa lahko Jehova ‚spoznavamo na vseh naših potih‘? Navdihnjeni psalmist pravi: »Premišljal bom vsaktero delo tvoje in o dejanjih tvojih bom razmišljal.« (Psalm 77:12) Ker je Bog neviden, je za razvijanje zaupnosti z njim izredno pomembno poglobljeno premišljevati o njegovih mogočnih dejanjih ter o tem, kako ravna s svojim ljudstvom.

Molitev je prav tako pomemben način za spoznavanje Jehova. Kralj David je Jehova klical »ves dan«. (Psalm 86:3) Pogosto je molil ponoči, kot na primer takrat, ko se je skrival v puščavi. (Psalm 63:6, 7) »Ob vsaki priložnosti molíte v duhu,« je opominjal apostol Pavel. (Efežanom 6:18, SSP) Kako pogosto molimo? Ali radi osebno odkritosrčno komuniciramo z Bogom? Ali ga prosimo za pomoč, kadar smo v težavnih okoliščinah? Ali iščemo v molitvah njegovo vodstvo, preden se odločimo za kaj pomembnega? Z našimi iskrenimi molitvami se bomo prikupili Jehovu. In imamo zagotovilo, da bo prisluhnil našim molitvam ter ‚naredil naše steze ravne‘.

Kako nespametno se je ‚zanašati na lastno umnost‘ ali na umnost uglednih ljudi v svetu, ko pa lahko Jehovu povsem zaupamo! »Ne štej sam sebe za modrega,« pravi Salomon. Nasprotno opominja: »Boj se GOSPODA in ogiblji se hudega. To bode zdravilo životu tvojemu in krepilo tvojim kostem.« (Pregovori 3:7, 8) Zdrav strah pred tem, da ne bi ugajali Bogu, bi moral voditi vsa naša dejanja, misli in čustva. Takšen spoštljiv strah nas obvaruje slabih dejanj, je pa tudi duhovno zdravilo in poživilo.

Jehovu dajte najboljše

Kako še se lahko približamo Bogu? »Časti GOSPODA z blagom [dragocenostmi, NW] svojim in s prvinami vseh pridelkov svojih,« nam zapoveduje kralj. (Pregovori 3:9) Izkazovati čast Jehovu pomeni, da ga močno spoštujemo ter ga javno poveličujemo, to pa tako, da sodelujemo pri oznanjevanju njegovega imena in podpiramo to delo. Dragocenosti, s katerimi častimo Jehova, so naš čas, talenti, moč ter gmotne dobrine. Te morajo biti prvina – naše najboljše. Mar naj ne bi to, kako uporabljamo naša osebna sredstva, odražalo našo odločenost, da ‚iščemo najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti‘? (Matevž 6:⁠33)

To, da izkazujemo čast Jehovu z našimi dragocenostmi, ne bo ostalo nenagrajeno. »Tako se bodo polnile z obilostjo žitnice tvoje,« zagotavlja Salomon, »in mošt poteče zvrhoma iz kadi tvojih.« (Pregovori 3:10) Sama duhovna blaginja še ne vodi h gmotni blaginji, toda če z našimi sredstvi radodarno častimo Jehova, bomo bogato blagoslovljeni. Izpolnjevanje Božje volje je bila krepilna »jed« za Jezusa. (Janez 4:34) Enako tudi nas krepi to, da sodelujemo pri delu oznanjevanja in pridobivanja učencev, ki poveličuje Jehova. Če bomo pri tem delu vztrajali, se bodo naše duhovne žitnice obilo napolnile. Naše veselje, ponazorjeno z moštom, bo zvrhano.

Mar se ne obračamo k Jehovu ter molimo tudi za to, da bi imeli vsak dan zadosti telesne hrane? (Matevž 6:11) Pravzaprav vse, kar imamo, dobivamo od našega ljubečega nebeškega Očeta. Jehova bo nadaljnjih blagoslovov izlil toliko, kolikor naše dragocenosti uporabljamo v njegovo hvalo. (1. Korinčanom 4:⁠7)

Sprejmite Jehovovo discipliniranje

Izraelski kralj, ki je opazil, kako pomembno je discipliniranje pri pridobivanju zaupnosti z Jehovom, nam svetuje: »Karanja [discipliniranja, NW] GOSPODOVEGA, sin moj, ne zametaj in strahovanje njegovo naj ti ne preseda: zakaj kogar GOSPOD ljubi, tega strahuje, in to kakor oče sina, katerega ima rad.« (Pregovori 3:11, 12)

Vendar nam discipliniranja morda ni lahko sprejeti. »Vsako strahovanje [discipliniranje, NW] seveda se nam za sedaj ne zdi veselje, ampak žalost,« je napisal apostol Pavel, »pozneje pa daje njim, ki jih je vadilo, miru poln sad pravičnosti.« (Hebrejcem 12:11) Karanje in discipliniranje sta pomemben del vzgoje, ki nas zbliža z Bogom. Jehovovi opomini, pa naj jih dobimo od staršev, po krščanski občini ali s poglobljenim premišljevanjem o svetopisemskih stavkih med osebnim preučevanjem, so izraz njegove ljubezni do nas. Modro bomo ravnali, če jih bomo sprejeli.

Močno se oprimite modrosti in sprevidevnosti

Salomon nadalje poudari, kako sta pri razvijanju tesnega odnosa z Bogom pomembni modrost in sprevidevnost. Takole objavi: »Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti [sprevidevnosti, NW]! Boljša namreč je nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata. [. . .] Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.« (Pregovori 3:13–18)

Kralj nas spomni, kako se modrost in sprevidevnost kažeta pri Jehovovih čudovitih stvarjenjskih delih, ko pravi: »GOSPOD je z modrostjo ustanovil zemljo, nebesa je postavil z umnostjo [sprevidevnostjo, NW]. [. . .] Sin moj, naj ti to ne izgine izpred oči: hrani zdravo pamet [praktično modrost, NW] in premišljenost, in bodeta življenje duši tvoji in lepotina grlu tvojemu.« (Pregovori 3:19–22)

Modrost in sprevidevnost sta božanski lastnosti. Ni ju dovolj le razvijati, ampak se ju moramo močno oprijemati, tako da nikoli ne popuščamo v marljivem preučevanju Svetega pisma in udejanjanju tega, kar se učimo. »Tedaj boš stopal brez skrbi po poti svoji,« nadaljuje Salomon, »in noga tvoja se ne zadene.« In še doda: »Ko ležeš, ne bo te strah, ležal boš in sladko spal.« (Pregovori 3:23, 24)

Da, medtem ko čakamo na dan, ki bo prišel kakor tat in bo Satanovo hudobno stvarnost ‚mahoma doletela poguba‘, lahko varno hodimo in mirno spimo. (1. Tesaloničanom 5:2, 3; 1. Janezov 5:19) Celo med bližnjo veliko stisko imamo lahko naslednje zagotovilo: »Ne boj se naglega strahú, ne pustošenja brezbožnih, ko prihaja. Zakaj GOSPOD bode upanje tvoje in ohrani nogo tvojo, da se ne ujame.« (Pregovori 3:25, 26; Matevž 24:⁠21)

Delajte dobro

»Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba,« opominja Salomon, »ko jo more storiti roka tvoja.« (Pregovori 3:27) Delati dobro drugim pomeni, da radodarno uporabljamo svoja sredstva v njihovo korist, to pa zajema mnogo vidikov. Toda ali ni to, da pomagamo drugim pridobiti si tesen odnos s pravim Bogom, najboljše, kar lahko storimo zanje v tem ‚času konca‘. (Daniel 12:4) Sedaj je torej čas, da pokažemo gorečnost pri našem delu oznanjevanja Kraljestva in pridobivanja učencev. (Matevž 28:19, 20)

Modri kralj našteje tudi nekaj navad, katerih naj se ogibamo. Takole pravi: »Ne reci bližnjemu svojemu: ‚Pojdi, in zopet pridi, in jutri ti dam,‘ ko imaš to pri sebi. Ne snuj zlega zoper bližnjega svojega, ko stanuje brez skrbi s teboj. Ne prepiraj se z nobenim človekom brez sile, ako ti ni hudega storil. Ne zavidaj nobenemu silovitniku in ne izvoli nobenih potov njegovih.« (Pregovori 3:28–31)

Salomon povzame še razloge za svoje nasvete ter pravi: »Zakaj gnusoba je Gospodu hudobnež, s pravičnimi pa je zaupen. Prekletstvo Gospodovo je v hudobneževi hiši, bivališče pravičnih pa blagoslavlja. Zasmehovalce zasmehuje, ponižnim pa daje milost. Čast je dediščina modrih, nespametne pa čaka sramota.« (Pregovori 3:32–35, EI)

Če hočemo uživati zaupnost z Jehovom, se moramo ogibati nepoštenega in škodljivega ravnanja. (Pregovori 6:16–19) Bog nam bo naklonjen ter nas bo blagoslavljal le, če bomo delali, kar je prav v njegovih očeh. Morda bomo tudi nepričakovano deležni časti, ko bodo drugi opazili, da ravnamo v skladu z Božjo modrostjo. Zato zavrnimo nepoštene poti tega hudobnega in nasilnega sveta. Zares, hodimo po pravični poti, in razvijajmo zaupnost z Jehovom!

[Slike na strani 25]

»Časti GOSPODA s svojimi dragocenostmi.«