Zakaj hudobija še vedno obstaja?

»PRAVIČEN je GOSPOD na vseh potih svojih,« je zapisano v Bibliji. (Psalm 145:17; Razodetje 15:3) Mojzes je za Boga Jehova dejal: »Njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (5. Mojzesova 32:4) »Jehova [je] poln srčne naklonjenosti in usmiljen,« je zapisano v Jakobovem pismu 5:11. Bog ne more in ne povzroča zla.

Učenec Jakob je napisal: »Naj med preizkušnjo nihče ne reče: ‚Bog me preizkuša.‘ Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar.« (Jakob 1:13) Bog Jehova ljudi ne preizkuša s hudobijo niti jih ne skuša zvabiti v to, da bi storili kakšno slabo dejanje. Kdo pa je potem kriv za hudobijo in trpljenje, ki ga ta prinaša s seboj?

Kdo nosi krivdo?

Biblijski pisec Jakob je del te krivde za hudobijo pripisal ljudem. Napisal je: »Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh, greh pa, ko je izvršen, rodi smrt.« (Jakob 1:14, 15) Posameznike lahko torej pri ravnanju usmerjajo njihove neprimerne želje. Upoštevati moramo tudi močan vpliv, ki ga ima podedovani greh. Napačne želje lahko namreč še okrepi, to pa se nazadnje konča katastrofalno. (Rimljanom 7:21–23) Da, podedovani greh ‚kraljuje‘ nad človeštvom in zasužnjuje ljudi s hudobnimi deli, ki za sabo puščajo veliko trpljenja. (Rimljanom 5:21) Poleg tega lahko hudobni ljudje vplivajo na druge, da tudi ti postanejo pokvarjeni. (Pregovori 1:10–16)

Glavni vzrok hudobije pa je vendarle Satan Hudič. On je bil tisti, ki je na svetu pričel spodbujati hudobijo. Jezus Kristus je zanj rekel, da je ‚hudoben‘ in »vladar tega sveta« oziroma nepravične človeške družbe. Večina človeštva uboga Satana, ko jih navaja k temu, naj se ne zmenijo za dobra merila Boga Jehova. (Matej 6:13; Janez 14:30; 1. Janezovo 2:15–17) »Ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega,« je zapisano v Prvem Janezovem pismu 5:19. Satan in njegovi angeli v resnici ‚zapeljujejo vso naseljeno zemljo‘ in ne povzročajo nič drugega kot »gorje«. (Razodetje 12:9, 12) Torej gre glavni del krivde za hudobijo pripisati neposredno Satanu Hudiču.

V Propovedniku 9:11 pa je razkrit še en razlog za bedo in trpljenje: »Čas in razmere naklanjajo vse.« Jezus Kristus je govoril o neki nesreči, ki se je zgodila, ko se je zrušil stolp, in je umrlo 18 ljudi. (Luka 13:4) Ti ljudje so umrli, ker so bili ob napačnem času na napačnem kraju. Podobno se nezgode dogajajo tudi danes. S strehe visoke stavbe lahko denimo pade opeka in zadene pešca. Ali je za to kriv Bog? Ne. To se je zgodilo nenamerno in nepredvideno. Velikokrat lahko podobno rečemo, ko družino prizadene bolezen ali ko nenadna smrt očeta za sabo pusti sirote in vdovo.

Jasno je torej, da Bog ni odgovoren za hudobijo niti ne povzroča trpljenja. Ravno nasprotno, Jehova se je namenil odstraniti hudobijo in tiste, ki jo povzročajo. (Pregovori 2:22) Pravzaprav bo naredil še več. Iz Svetega pisma izvemo, da je Božji namen, da po Kristusu ‚razdere Hudičeva dela‘. (1. Janezovo 3:8) Današnja stvarnost, ki temelji na pohlepu, sovraštvu in hudobnih delih, bo zatem izginila. Bog bo celo »obrisal [. . .] vse solze z oči« vseh ljudi, kar bo pomenilo konec trpljenja. (Razodetje 21:4) Vendar boste morda vprašali: ‚Zakaj Bog tega že ni storil? Zakaj je dopustil, da hudobija in trpljenje trajata še danes?‘ Odgovor na ti vprašanji najdemo v biblijskem poročilu o Adamu in Evi.

Pojavi se pomembno sporno vprašanje

Razlog, zakaj Bog dopušča hudobijo vse do današnjih dni, je povezan z dogodki na samem začetku človeške zgodovine. Ob nekem neprijetnem dogodku, se je pojavilo pomembno sporno vprašanje, ki se je tikalo samega Stvarnika. Tega vprašanja pa se ni dalo rešiti hitro in enostavno. Poglejmo si bolj podrobno, kaj se je takrat zgodilo.

Bog Jehova je prvega moškega in žensko ustvaril popolna ter ju naselil v raju. Obdaril ju je z darom, ki ju je razlikoval od živali – dal jima je svobodno voljo. (1. Mojzesova 1:28; 2:15, 19) Kot svobodni stvarjenji bi Adam in Eva lahko svoj razum uporabila za to, da bi svojega Stvarnika ljubila, ga ubogala in mu služila. Lahko pa bi izbrala pot neodvisnosti od Boga in ga namerno ne bi ubogala.

Pravi Bog je dal Adamu in Evi priložnost, da pokažeta, koliko ga v resnici ljubita, tako da jima je prepovedal eno samo stvar. Adamu je dejal: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17) Da bi jima Bog ostal naklonjen, kar bi bilo dobro zanju in za njuno prihodnjo družino, ne bi smela jesti sadu edino s tega drevesa. Ali bosta upoštevala to zapoved?

Iz Biblije izvemo, kaj se je zgodilo. Satan Hudič je uporabil kačo, da je lahko po njej spregovoril z Evo in ji dejal: »Ali vama je res rekel Bog, da ne jejta od vsakega drevesa s tega vrta?« Ko je Eva ponovila Božjo zapoved, ji je Satan rekel: »Nikakor ne umrjeta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« Zaradi teh besed se je Evi zdelo to drevo tako mamljivo, da je »vzela [. . .] od sadu njegovega ter jedla«. Poročilo še nadaljuje: »Dala je tudi možu svojemu, ki je bil ž njo, in jedel je.« (1. Mojzesova 3:1–6) Tako sta se Adam in Eva uprla Bogu, s tem pa sta zlorabila svojo svobodno voljo in grešila.

Ali razumete, kako resno je bilo pravzaprav to, kar se je zgodilo? Hudič je spodbijal besede, ki jih je Bog povedal Adamu. S tem, kar je rekel, je namigoval, da Adam in Eva ne potrebujeta Jehova, da bi lahko odločala, kaj je zanju dobro in kaj slabo. Satan je torej s tem vprašanjem posejal dvom, ali ima Jehova sploh pravico vladati ljudem. Najpomembnejše vprašanje, ki ga je Satan tako zastavil, se je torej tikalo tega, ali je Jehova upravičeno vrhovni vladar. Kako je pravi Bog odgovoril na ta izziv?

Preteči mora dovolj časa

Jehova je dovolj močan, da bi lahko uničil vse tri upornike – Satana, Adama in Evo. Bog je bil brez dvoma močnejši od njih. Toda Satan ni spodbijal Božje moči, podvomil je v Jehovovo pravico do vladanja. V to sporno vprašanje je vpletel vsa stvarjenja, ki imajo svobodno voljo. Ta stvarjenja morajo doumeti, da je treba s podarjeno svobodno voljo primerno ravnati – v okviru fizikalnih zakonov ter moralnih in duhovnih smernic, ki nam jih daje Bog. V nasprotnem primeru so posledice zagotovo tragične, podobno kot se bo človek, ki se ne zmeni za zakon gravitacije in skoči s strehe visoke stavbe, zagotovo poškodoval. (Galačanom 6:7, 8) Vsem stvarjenjem lahko koristi, če opazujejo, kakšne so slabe posledice, kadar si kdo izbere neodvisnost od Boga. Za to pa je potreben čas.

Dejstvo, da je za razrešitev nekaterih vprašanj potreben čas, lahko ponazorimo takole: Recimo, da oče neke družine pozove očeta druge družine, da bi se pomerila, kdo od njiju je močnejši. Takšen izziv se da hitro rešiti. Kdo je močnejši, bi se dalo ugotoviti z dvigovanjem kamnov. Oče, ki bi uspel dvigniti težji kamen, je močnejši. Toda kaj, če bi bilo ob tem treba dokazati tudi to, kateri oče resnično ljubi svoje sinove in hčere ter ali mu ti ljubezen tudi vračajo? Ali pa bi denimo bilo treba odgovoriti na vprašanje, kateri oče bolje ravna s svojo družino? Tega ne bi mogli presoditi zgolj po merjenju moči ali besedah. Preteči bi moralo dovolj časa, družini bi bilo treba skrbno opazovati in se šele na to ustrezno odločiti, da bi razrešili to vprašanje.

Kaj je pokazal čas

Odkar je Satan podvomil v to, ali ima Bog pravico vladati, je minilo že kakih 6000 let. Kaj je pokazal čas? Razmislite o dveh vidikih tega, kar je Satan obtoževal Boga. Satan je Evi drzno dejal: »Nikakor ne umrjeta.« (1. Mojzesova 3:4) Ko je Satan Adamu in Evi dejal, da ne bosta umrla, če bosta jedla prepovedani sad, je pravzaprav rekel, da je Jehova lažnivec. To je zelo tehtna obtožba! Če Bogu pri tem ni mogoče zaupati, kako bi mu potem sploh lahko zaupali še pri čem drugem? Toda, kaj je pokazal čas?

Adam in Eva se nista mogla ogniti bolezni, bolečini, staranju in nazadnje smrti. »Vseh dni, kar jih je živel Adam, je bilo devetsto trideset let; in umre,« je zapisano v Bibliji. (1. Mojzesova 3:19; 5:5) In Adam je to žalostno dediščino zapustil vsemu človeštvu. (Rimljanom 5:12) Čas je pokazal, da je Satan »lažnivec in oče laži« in da je Jehova »resnice Bog«. (Janez 8:44; Psalm 31:5)

Satan je Evi tudi rekel: »Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega [od prepovedanega drevesa], se vama odpro oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« (1. Mojzesova 3:5) S temi prekanjenimi besedami je ljudem ponudil navidezno priložnost, da si sami vladajo. Satan je namigoval na to, da bodo ljudje živeli boljše, če bodo neodvisni od Boga. Se je to izkazalo za resnično?

V toku zgodovine so vzniknile in poniknile razne oblasti. Ljudje so preizkusili vse mogoče oblike človekovlade. Toda človeško družino so znova in znova zadele strašne težave. »Človek vlada ljudem v njih nesrečo,« je modro sklenil biblijski pisec pred kakimi 3000 leti. (Propovednik 8:9) »Ni [. . .] v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje,« je zapisal prerok Jeremija. (Jeremija 10:23) Niti znanstveni in tehnični dosežki nedavnih let ne morejo ovreči resničnosti teh besed. Čas je samo potrdil, da so ta opažanja resnična.

Kaj boste storili vi?

Čas, ki ga je Bog dopustil, je dokazal, da Satan glede vprašanja, ali je Jehova upravičeno vrhovni vladar, ni imel prav. Bog Jehova je v vseh pogledih Vrhovni v celem vesolju. Ima pravico vladati nad svojim stvarstvom in njegov način vladanja je najboljši. To dejstvo priznavajo tudi nebeška stvarjenja, ki so osebno izkusila, kako je živeti pod Božjo vlado, zato objavljajo: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« (Razodetje 4:11)

Na katero stran ste se vi postavili, ko gre za vprašanje o Božji vladi? Ali se strinjate, da je Bog vreden tega, da vam vlada? Če se, morate priznati Jehovovo vrhovnost. To lahko storite tako, da v vsakem vidiku svojega življenja udejanjate čudovite resnice in nasvete, ki jih najdemo v njegovi Besedi, Bibliji. »Bog je ljubezen«, zato zakoni in zapovedi, ki jih postavlja, izvirajo iz ljubezni, ki jo čuti do svojih stvarjenj. (1. Janezovo 4:8) Jehova noče nikogar od nas prikrajšati za tisto, kar je nam v korist. Zato si lahko vzamete k srcu tale biblijski nasvet: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6)

[Slika na strani 7]

Za Božjo vlado se lahko odločite tako, da preučujete Biblijo in njene nasvete udejanjate v svojem življenju

[Navedba vira slike na strani 4]

© Jeroen Oerlemans/Panos Pictures