Pravi položaj čaščenja Jehova v našem življenju
»Vsak dan te bom slavil in hvalil ime tvoje vedno in vekomaj« (PSALM 145:2).
1. Kaj Jehova zahteva glede na čaščenje?
»JAZ JEHOVA sem Bog, ki zahtevam izključno vdanost« (2. Mojzesova 20:5, NW). Mojzes je to izjavo slišal od Jehova in jo ponovil kasneje, ko je govoril Izraelskemu narodu (5. Mojzesova 5:9). Mojzes je nedvomno menil, da Bog Jehova od svojih služabnikov pričakuje, da častijo izključno Njega.
2., 3. a) Kaj je na Izraelce vplivalo tako, da so bili prepričani, da je bilo tisto, kar se je dogajalo blizu gore Sinaj, nenavadno? b) Katera vprašanja o čaščenju pri Izraelcih in pri današnjih Božjih služabnikih bomo pregledali?
2 Izraelci in »dosti mešane drhali«, ki je z njimi zapustila Egipt, so, utaborjeni blizu gore Sinaj, bili priča nečemu nenavadnemu (2. Mojzesova 12:38). To ni bilo podobno čaščenju egiptovskih bogov, ki so bili sedaj ponižani z desetimi nesrečami ali nadlogami. Ko je Jehova pokazal svojo navzočnost Mojzesu, je prišlo do strah zbujajočih pojavov: grmenja, bliskanja in oglušujočega glasu trombe, zaradi česar se je ves tabor tresel. Nato se je pokazal še ogenj in dim, vsa gora pa se je tresla (2. Mojzesova 19:16-20; Hebrejcem 12:18-21). Če je kdo od Izraelcev potreboval dodaten dokaz, da je bilo to, kar se je dogajalo, nenavadno, je le-tega kmalu dobil. Nedolgo zatem se je namreč Mojzes spustil z gore, potem ko je dobil drugi izvod Božjih zakonov. Po navdihnjenem poročilu se je ,koža obličja njegovega [Mojzesovega] žarila; in [ljudstvo] se je balo k njemu približati.‘ Resnično nepozabno, nadnaravno doživetje! (2. Mojzesova 34:30)
3 Za ta tipski Božji narod ni bilo dvoma, kakšen položaj ima čaščenje Jehova. Jehova je bil njihov Rešitelj. Dolgovali so mu svoje življenje. Bil je tudi njihov Postavodajalec. Toda, ali so ohranili čaščenje Jehova na prvem mestu? Kako pa je s sodobnimi Božjimi služabniki? Kakšen položaj ima čaščenje Jehova v njihovem življenju? (Rimljanom 15:4)
Izraelovo čaščenje Jehova
4. Kakšna je bila ureditev izraelskega tabora med njihovim začasnim bivanjem v pustinji in kaj je bilo v sredini tabora?
4 Če bi lahko s ptičje perspektive gledali Izraelce, utaborjene v pustinji, kaj bi videli? Veliko, toda urejeno množico šotorov, v katerih je prebivalo morda tri milijone ali več ljudi. Razporejeni so bili v trorodovne skupine na severu, jugu, vzhodu in zahodu. Če bi si stvar ogledali pobliže, bi opazili še eno skupino blizu sredine tabora. V teh štirih manjših skupinah šotorov so prebivale družine Levijevega rodu. Prav v sredini tabora, na območju ločenem s steno iz blaga, je bila edinstvena zgradba. To je bil »shodni šator« ali tabernakelj, ki so ga Izraelci »modrega srca« zgradili po Jehovovem načrtu (4. Mojzesova 1:52, 53; 2:3, 10, 17, 18, 25; 2. Mojzesova 35:10).
5. Kakšnemu namenu je v Izraelu služil šotor?
5 Izrael je med svojim potovanjem po pustinji v vsakem od približno 40 postaj postavil šotor in ta je postal središče delovanja v taboru (4. Mojzesova, 33. poglavje). Ustrezno temu Biblija opisuje, da Jehova biva med svojim ljudstvom, prav v sredini tabora. Njegova slava je napolnjevala šotor (2. Mojzesova 29:43-46; 40:34; 4. Mojzesova 5:3; 11:20; 16:3). Knjiga Our Living Bible razlaga: »To prenosno svetišče je bilo izredno pomembno, saj je ustvarjalo versko zbirno središče rodov. Med dolgimi leti potovanja po puščavi jih je tako ohranjalo zedinjene in omogočalo združeno delovanje.« Še več kot to, šotor je Izraelce neprestano spominjal, da je za njih čaščenje Stvarnika osrednja stvar v življenju.
6., 7. Katera zgradba za čaščenje je nadomestila šotor in kako je služila izraelskemu narodu?
6 Ko so Izraelci prispeli v Obljubljeno deželo, je bil šotor še naprej središče Izraelovega čaščenja (Jozue 18:1; 1. Samuelova 1:3). Kasneje je kralj David načrtoval gradnjo trajne zgradbe. Izkazalo se je, da je bil to tempelj, ki ga je kasneje zgradil njegov sin Salomon (2. Samuelova 7:1-10). Ob posvetitvi templja se je spustil oblak, kar je pokazalo, da Jehova odobrava to zgradbo. Salomon je molil: »Zidal in dozidal sem ti hišo v prebivališče, stan tebi za sedež na vekomaj.« (1. kraljev 8:12, 13; 2. letopisov 6:2) Novozgrajeni tempelj je sedaj postal središče narodovega oboževanja.
7 Trikrat letno so vsi izraelski moški šli v Jeruzalem, da bi se udeležili veselih praznikov pri templju v znak razpoznanja Božjega blagoslova. Ustrezno temu so bila ta srečanja imenovana »sezonski prazniki Jehovu« (NW), kar je osredotočalo pozornost na čaščenje Boga (3. Mojzesova 23:2, 4). Tudi vdane ženske so bile udeležene, skupaj z drugimi družinskimi člani (1. Samuelova 1:3-7; Lukež 2:41-44).
8. Kako Psalm 84:1-12 priča o važnosti čaščenja Jehova?
8 Navdihnjeni psalmist je zgovorno potrdil, kako veliko važnost je imelo čaščenje v njihovem življenju. Korahovi sinovi so peli: »Kako ljuba so prebivališča tvoja, o GOSPOD nad vojskami!« Prav gotovo niso slavili same zgradbe. Svoje glasove so dvignili v slavo Boga Jehova, izjavljali so: ,Srce moje in meso moje radostno kličeta [. . .] živemu Bogu.‘ Levitom je njihova služba prinašala veliko radost. »Blagor jim, ki prebivajo v hiši tvoji,« so razglašali. »Vedno te bodo hvalili.« Pravzaprav je ves Izrael lahko pel: »Blagor človeku, čigar moč je v tebi: njim so v srcu pripravljene poti na Sion. [. . .] Gredo od kreposti do kreposti, vsak njih se prikaže pred Bogom na Sionu.« Čeprav je bilo morda Izraelčevo potovanje v Jeruzalem dolgo in utrudljivo, je bila njegova moč obnovljena, ko je prispel v prestolnico. Medtem ko je hvalil svojo prednost, da lahko časti Jehova, se mu je srce napolnilo z veseljem: »Kajti boljši je en dan v vežah tvojih nego tisoč drugje; rajši hočem stati ob pragu v hiši Boga svojega nego prebivati v brezbožnosti šatorih. [. . .] GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe!« Takšno izražanje odkriva, da so Izraelci čaščenju Jehova dajali prednost. (Psalm 84:1-12)
9. Kaj se je zgodilo izraelskemu narodu, ko ni obdržal čaščenja Jehova v ospredju?
9 Na žalost Izraelci niso obdržali pravega čaščenja v ospredju. Dovolili so, da jim je vdanost krivim bogovom izpodkopala njihovo gorečnost za Jehova. Zato jih je Jehova prepustil sovražnikom, dopustil je, da so jih odpeljali v izgnanstvo v Babilon. Ko so bili čez 70 let pripeljani nazaj v svojo domovino, je Jehova po zvestih prerokih Hagaju, Zahariju in Malahiju Izrael močno spodbujal. Duhovnik Ezra in voditelj Nehemija sta Božje ljudstvo spodbudila k ponovni gradnji templja in tam ponovno vpeljala pravo čaščenje. Toda skozi stoletja je pravo čaščenje zopet postalo manj pomembno med narodom.
Gorečnost za pravo čaščenje v prvem stoletju
10., 11. Kakšen položaj je v življenju zvestih imelo čaščenje Jehova, ko je bil na zemlji Jezus?
10 V od Jehova za to določenem času se je pojavil Mesija. Zvesti posamezniki so upali na rešitev od Jehova (Lukež 2:25; 3:15). Temu primerno Lukeževa evangelijska pripoved usmeri pozornost na 84–letno Ano; opiše jo kot vdovo, ki »ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan« (Lukež 2:37).
11 Jezus je rekel: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo« (Janez 4:34). Spomnite se, kako se je Jezus odzval, ko se je v templju soočil z menjalci denarja. Prevrnil jim je mize, trgovcem z golobi pa stojnice. Marko poroča: »Jezus [. . .] ne pusti, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj. In uči jih in jim reče: Mar ni pisano: ,Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom‘? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo.« (Marko 11:15-17) Da, Jezus nobenemu niti ne pusti, da bi šel po bližnjici skozi tempeljsko dvorišče, kadar nosi stvari z drugega dela mesta. Jezusova dejanja so potrdila njegov nasvet, ki ga je dal enkrat prej: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in [Božje] pravičnosti« (Matevž 6:33). Jezus nam je zapustil čudovit zgled v izkazovanju izključne vdanosti Jehovu. Res je delal, kar je učil. (1. Petrov 2:21)
12. Kako so Jezusovi učenci dokazali, da dajejo čaščenju Jehova prednost?
12 Jezus je dal svojim učencem zgled tudi v tem, kako je izpolnil svojo nalogo, da zatirane, toda zveste Jude osvobodi bremen krivih verskih običajev (Lukež 4:18). Zgodnji kristjani so zaradi poslušnosti Jezusovi zapovedi, naj pridobivajo učence in jih krščujejo, pogumno razglašali Jehovovo voljo, povezani s svojim obujenim Gospodom. Jehova je bil zelo zadovoljen, ker so čaščenju Njega dali prednost. Tako je Božji angel čudežno osvobodil apostola Petra in Janeza iz ječe ter jima naročil: »Pojdite in ustopite se in govorite v templju ljudstvu vse besede tega življenja.« Tako ponovno okrepljeni so ubogali. Vsak dan v Jeruzalemskem templju in po hišah »niso nehali [. . .] učiti in oznanjevati evangelija o Jezusu, da je Kristus.« (Dejanja apostolov 1:8; 4:29, 30; 5:20, 42; Matevž 28:19, 20)
13., 14. a) Kaj je Satan od zgodnjekrščanskih časov poskušal storiti Božjim služabnikom? b) Kaj so Božji zvesti služabniki še naprej delali?
13 Ko je nasprotovanje njihovemu oznanjevanju naraslo, je Bog usmeril svoje zveste služabnike, da so zapisali času primeren nasvet. Peter je malo po letu 60 n. š. pisal: »Vso skrb svojo zvrnite [na Jehova], ker on skrbi za vas. Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil; njemu se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.« Zgodnje kristjane so te besede brez dvoma pomirile. Vedeli so, da bo Bog po kratkem trpljenju dopolnil njihovo izpopolnjevanje. (1. Petrov 5:7-10) Med tistimi zaključnimi dnevi judovske stvarnosti so pravi kristjani ljubeče čaščenje Jehova povzdignili. (Kološanom 1:23)
14 Kot je apostol Pavel napovedal, se je pojavilo odpadništvo, odklon od pravega čaščenja (Dejanja apostolov 20:29, 30; 2. Tesaloničanom 2:3). Dokazi iz zadnjih desetletij prvega stoletja to potrjujejo (1. Janezov 2:18, 19). Satan je uspešno posejal ponarejene kristjane med prave, tako da je bilo težko razlikovati to »ljuljko« od s pšenico prispodobljenih kristjanov. Vendar so med preteklimi stoletji nekateri posamezniki dali čaščenje Boga na prvo mesto, četudi so zaradi tega tvegali svoje življenje. Toda do zadnjih desetletij ,določenih časov poganov‘ Bog ni ponovno zbral svojih služabnikov, da bi povzdignili pravo čaščenje. (Matevž 13:24-30, 36-43; Lukež 21:24)
Čaščenje Jehova je danes povzdignjeno
15. Kako se od 1919. leta izpolnjujeta prerokbi iz Izaija 2:2-4 in Miha 4:1-4?
15 Leta 1919 je Jehova usposobil maziljeni ostanek, da se loti pogumnega svetovnega pričevalnega dela, ki je povzdignilo čaščenje pravega Boga. S pritekanjem simboličnih »drugih ovc« od 1935. leta dalje, je tok ljudi, ki se duhovno vzpenjajo na »goro hiše GOSPODOVE [Jehovove, NW]«, vse močnejši. Med 1993. službenim letom je 4,709.889 Jehovovih prič slavilo njega s tem, da so vabili druge, naj se jim pridružijo v njihovem povzdignjenem čaščenju. Kakšno nasprotje duhovno ponižujočemu stanju sektaških ,hribov‘ svetovnega krivoverskega kraljestva, še posebno krščanstva! (Janez 10:16; Izaija 2:2-4; Miha 4:1-4)
16. Kaj bi morali vsi Božji služabniki delati, glede na to, kar je napovedano v Izaiju 2:10-22?
16 Pripadniki krive vere imajo svoje cerkve, katedrale in celo duhovništvo za »vzvišene«, podeljujejo jim blesteče nazive in časti. Toda upoštevajte, kaj je napovedal Izaija: »Ponižan bo človek prevzetnih oči in visokost človeška se potlači, in povišan bo GOSPOD sam tisti dan.« Kdaj bo to? Med hitrobližajočo se veliko stisko, ko »maliki izginejo dočista«. Glede na bližino tega strah zbujajočega časa bi morali vsi Božji služabniki resno preiskati, kakšen položaj ima čaščenje Jehova v njihovem življenju. (Izaija 2:10-22)
17. Kako Jehovovi služabniki danes dokazujejo, da dajejo prednost čaščenju Jehova?
17 Jehovove priče so kot mednarodna bratovščina dobro znane po svoji gorečnosti v oznanjevanju Kraljestva. Njihovo čaščenje ni samo simbolična vera, ki ji namenijo približno eno uro na teden. Ne, je njihov celoten način življenja. (Psalm 145:2) Pravzaprav je lansko leto več kot 620.000 Prič uredilo svoje zadeve tako, da lahko sodelujejo v krščanski službi polnočasno. Tudi drugi prav gotovo ne zanemarjajo čaščenja Jehova. V njihovem vsakodnevnem pogovoru, kakor tudi v javnem pričevanju, čaščenje igra pomembno vlogo, čeprav morajo zaradi svojih družinskih obveznosti trdo delati v posvetnih zaposlitvah.
18., 19. Navedite primere spodbud, ki ste jih morda dobili iz branja življenjskih zgodb Prič.
18 Življenjske zgodbe Prič, objavljene v Stražnih stolpih, dajejo uvid v to, kako vse so različni bratje in sestre obdržali čaščenje v svojem življenju na prvem mestu. Neka mlada sestra, ki je pri šestih letih posvetila svoje življenje Bogu, si je za cilj postavila misijonarsko službo. Vi, mladi bratje in sestre, kakšen cilj lahko izberete, da bi vam to pomagalo obdržati čaščenje Jehova na prvem mestu v vašem življenju? (Glejte članek »Predana sem cilju, ki sem si ga postavila pri šestih letih« v Stražnem stolpu od 1. marca 1992, na straneh 26–30.)
19 Ovdovela starejša sestra je dala še en dober zgled, kako dati čaščenju Jehova pravi položaj. V veliko spodbudo so ji bili tisti, ki jim je pomagala spoznati resnico. Bili so njena »družina« (Marko 3:31-35). Če tudi vi trpite zaradi izgube ljubljene osebe, ali boste sprejeli podporo in pomoč mlajših v občini? (Prosimo, upoštevajte, kako se je sestra Winifred Remmie izrazila v članku »Pridružila sem se žanjcem«, ki je bil objavljen v Stražnem stolpu od 1. julija 1992, na straneh 21–3.) Vi, polnočasni služabniki, s ponižnim služenjem tam, kamor ste dodeljeni, dokazujete, da je čaščenje Jehova res prva stvar v vašem življenju, in se voljno podložite teokratičnemu vodstvu. (Prosimo, upoštevajte zgled brata Roy Ryana, opisanega v članku »Biti tesno povezan z Božjo organizacijo«, v Stražnem stolpu od 1. decembra 1991, na straneh 24–7.) Zapomnite si, imamo zagotovilo, da bo Jehova skrbel za nas, ko damo čaščenju Njega prednost. Ni nam treba biti v skrbeh, od kod bomo dobili življenjske potrebščine. Doživljaji sester Olive in Sonie to dobro ponazarjajo. (Glejte članek »Najprej smo iskali kraljestvo« v Stražnem stolpu od 1. februarja 1994, na straneh 20–5.)
20. Katera primerna vprašanja bi si morali sedaj zastaviti?
20 Ali si ne bi zato moral vsak od nas zastaviti nekaj prodornih vprašanj? Kakšen položaj ima čaščenje Jehova v mojem življenju? Ali po svojih najboljših zmožnostih živim v skladu s svojo predanostjo Božji volji? Na katerih življenjskih področjih se lahko izboljšam? Skrben pregled naslednjega članka nam bo dal priložnost za razmislek o tem, kako uporabljamo naša sredstva v skladu s tem, kar smo v našem življenju izbrali za prednostno — čaščenje Suverenega Gospoda Jehova, našega ljubečega Očeta. (Propovednik 12:13; 2. Korinčanom 13:5)
Za ponovitev
◻ Kaj Jehova zahteva glede na čaščenje?
◻ Na kaj je spominjal šotor?
◻ Kdo je bil v prvem stoletju n. š. odličen zgled gorečnosti za pravo čaščenje, in kako?
◻ Kako je od 1919. leta čaščenje Jehova povzdignjeno?