Starešine, bodite blagi s čredo!
»Nastopili smo v vaši sredi milo, kakor neguje mati svoje otroke.« (1. TES. 2:7, Jere, Pečjak, Snoj)
1. Zakaj se lahko vsaka lojalna Jehovina priča počuti varno?
JEHOVA je Veliki pastir. Za svoje ovcam podobne služabnike dobro skrbi in jih zavoljo svojega imena vodi po »stezah pravičnosti«. Zato se tistim, ki spolnjujejo njegovo voljo ni treba bati hudega in lahko pri svojem sočutnem Bogu poiščejo tolažbo. Dejansko se vsaka lojalna Jehovina priča lahko počuti čisto varno zaradi Božje ljubeznive skrbi. (Ps. 23:1–4)
2. Kakšne lastnosti ima Jezus, ker je odsvit Božje slave?
2 Jezus Kristus je »odsvit [Božjega] veličastva in odseva njegovo bistvo«. (Heb. 1:1–4, EI) Zato je Jezus, dobri pastir, prav tako ljubezniv in sočuten. (Jan. 10:14, 15) Na primer, ob neki priložnosti je »zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce brez pastirja in jih je začel učiti veliko stvari«. (Mar. 6:34, EI)
3. a) Kakšne podobne lastnosti kot jih imata Bog Jehova in Jezus Kristus, morajo imeti krščanski podpastirji? b) Kakšen nasvet in opozorilo je apostol Pavel dal nadzornikom?
3 Vsi kristjani bi morali ‚posnemati Boga in živeti v ljubezni, kakor nas je tudi Kristus ljubil‘. (Ef. 5:1, 2) Zato bi morali biti ljubeznivi in sočutni. To še posebej velja za podpastirje Božje črede. Apostol Pavel je rekel: »Pazite nase in vso čredo, v kateri vas je sveti duh postavil za nadzornike, da pasete Božjo skupščino, ki jo je odkupil s krvjo lastnega Sina. Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi. Tudi iz vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s svojimi nauki potegnili učence za sabo.« (Ap. dela 20:28, NS, 29, 30, EI)
4. a) Kaj se je sčasoma zgodilo v skladu s Pavlovim opozorilom iz Apostolskih del 20:29, 30? b) Katera vprašanja zaslužijo našo pozornost?
4 Sčasoma so se pojavili »grabežljivi volkovi« in »niso s čredo blago ravnali« (NS). Kako veseli smo lahko, ker starešine med Jehovinimi pričami niso tako gospodovalni! Pa vendar, kakšno ravnanje lahko soverniki pričakujejo od nadzornikov, ki so bili imenovani po svetem duhu? Kako lahko te imenovane osebe pokažejo skrb, obzirnost do Jehovinih ovc?
Ne gospodujte čredi
5. a) Kako posvetni voditelji pogosto ravnajo s svojimi podložniki? b) Kako je Jezus pokazal, da med njegovimi sledilci ni prostora za gospodovalnost?
5 Od krščanskih starešin lahko upravičeno pričakujemo, da bodo sočutni z nami. Niso podobni posvetnim vladarjem, ki pogosto gospodujejo nad svojimi podložniki. Zgodovina na primer poroča, da je francoski kralj Karel Veliki (vladal je od 768–814 pred našim štetjem) »Saksonce z grožnjo, da jih bo umoril, prisilil h krstu, upornikom iz Lenta je naložil najhujše kazni in vsepovsod pri prepričevanju uporabljal silo«. (William Jones, Zgodovina krščanske cerkve /History of the Christian Church/) Med Jezusovimi sledilci ni prostora za tiranijo, saj je rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad svojimi narodi in da jim velikaši dajejo čutiti oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik; in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vaš služabnik! Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mat. 20:25–28, EI)
6. a) Katera osnovna dejstva glede starešin izstopajo? b) Kaj skupščina od starešin upravičeno pričakuje in kako naj bi ti možje gledali nase?
6 Kristjan, ki se ‚poteguje za nadzorniško službo, si želi lepega dela‘. (1. Tim. 3:1, NS) Če upoštevamo to in pravkar omenjen Jezusov nasvet, lahko izluščimo naslednje osnovne dejavnike: (1) Krščanski starešina ne sme gospodovati nad drugimi. (2) Tisti, katerim so med Jezusovimi sledilci zaupane odgovornosti, bi morali biti njihovi hlapci in ne gospodarji. (3) Možje, ki se potegujejo za nadzorniško službo, bi morali na to gledali kot na »lepo delo« in ne kot na vzvišen položaj. (Preg. 25:27; 1. Kor. 1:31) Izraz »starešina« nikogar ne povzdiguje nad ostale Jehovine častilce. Ravno nasprotno, skupščina sme pričakovati, da bodo vsi starešine duhovno zreli, izkušeni in ponižni moški, ki bodo prevzemali vodstvo v sveti službi. Da, starešine bi morali nase gledati kot na ponižne hlapce Boga Jehove, Jezusa Kristusa in sokristjanov. (Rim. 12:11; Gal. 5:13; Kol. 3:24)
7. a) Kako naj bi starešine pri ravnanju z drugimi upoštevali nasvet iz 2. pisma Korinčanom 1:24? b) Kaj bi morali starešine narediti z navodili, ki jih dobijo od Vodilnega telesa?
7 Ponižno hlapčevanje drugim starešini seveda onemogoča »gospodovanje« nad njimi. In kako dobro je, da naši nadzorniki menijo podobno kot Pavel! Kristjanom v Korintu je dejal: »Saj vendar ne maramo gospodovati nad vašo vero, nasprotno, zavzeti smo za vaše veselje.« (2. Kor. 1:24, EI) Zato ljubezniv nadzornik ne bo drugih obremenjeval z nepotrebnimi človeškimi pravili. Namesto tega se nadzorniki med Jehovinimi pričami ravnajo po svetopisemskih načelih, zato so prijazni in koristno služijo. Veliko obzirnost do črede pokažejo tudi tako, da nemudoma upoštevajo navodila, ki jih dobijo od Vodilnega telesa Jehovinih prič. (15. poglavje Apostolskih del.)
8. Kako se je Pavel vedel do sovernikov in kako bi moralo to vplivati na starešine v 20. stoletju?
8 Pavel je obzirno skrbel za Božjo čredo, zato je kristjanom v Tesaloniki lahko rekel: »Nastopili smo v vaši sredi milo, kakor neguje mati svoje otroke. Tako smo v blagočutju do vas pripravljeni, dati vam ne samo evangelij Božji, ampak tudi svoje življenje, ker ste se nam priljubili.« (1. Tes. 2:7, 8, JPS) Pavel je ravnal kot doječa mati, ki ima svojega otroka tako zelo rada, da njegovo dobro postavlja pred svoje in z njim nežno ravna. Kaj ne bi to moralo starešine 20. stoletja navesti, da nežno ravnajo z Božjo čredo?
Vir tolažbe in osvežitve
9. Kakšno stanje današnjega Jehovinega ljudstva je bilo napovedano v Izaijevi knjigi 32:1, 2?
9 Prerok Izaija je mislil na današnje kraljevanje Jezusa Kristusa, ko je napovedal, da bo ta kralj »kraljeval v pravičnosti«, »knezi« pa bodo »kneževali po pravici«. Potemtakem starešine sedanje teokratične organizacije skrbijo za interese vzpostavljenega kraljestva – to pa je res kneževska služba! Tudi nadaljnje Izaijeve besede veljajo za te odgovorne moške: »Mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki voda na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.« (Iz. 32:1, 2)
10. Izvor česa bi moral biti vsak starešina med Jehovinimi pričami?
10 Za razliko od zatiralskih verskih voditeljev tako imenovanega krščanstva so starešine med Jehovinimi pričami izvor tolažbe in osvežitve. Kot starešinsko telo se zavzemajo za mir, spokojnost in varnost Jehovinega ljudstva. Vsak posamezni starešina lahko prispeva k temu odličnemu stanju tako, da s čredo blago ravna.
S pravico in pravičnostjo
11. a) Kakšno splošno stanje, značilno za kristjane prvega stoletja, prevladuje med današnjimi Jehovinimi pričami? b) Kakšne obveznosti do skupščine imajo starešine in zakaj?
11 Čeprav so se v nekaterih skupščinah prvega stoletja pojavile določene težave, pa so v njih v glavnem vladali mir, enotnost in radost. (1. Kor. 1:10–12; 3:5–9; Ef. 1:21; Jak. 2:1–9; 3:2–12; 4:11, 12; 1. Jan. 1:3, 4) Odlično duhovno stanje je tudi danes v večini skupščin Jehovinih prič in sicer zato, ker jih Bog blagoslavlja, Kristus vodi in imenovani nadzorniki zvesto skrbijo zanje. Ti možje si z Božjo pomočjo marljivo prizadevajo ohraniti Božjo organizacijo moralno in duhovno čisto, da bi tako zagotovili mir, enotnost in radost skupščine. (Iz. 52:11) Nečista organizacija ne more nikoli biti mirna in radostna in zagotovo ji Bog ne bo naklonjen ali jo blagoslavljal. Njegove »oči so prečiste, da bi gledale hudo«, da bi trpel napačno ravnanje. (Hab. 1:13) Med ostalim se od starešin pričakuje, da bodo pravično, po svetopisemsko, obravnavali pravne zadeve. Toda na katere dejavnike pri obravnavanju takih zadev ne bi smeli pozabiti?
12. Kaj je treba narediti po besedah iz Pisma Galačanom 6:1, čeprav se od starešin ne zahteva, da se mešajo v osebne zadeve pri katerih ni prišlo do kršenja biblijskih zakonov ali načel?
12 Osebne nesporazume lahko posamezniki rešijo predvsem sami. (Mat. 18:15–17) Starešine niso ‚gospodarji naše vere‘, zato se od njih ne pričakuje, da se bodo ukvarjali s čisto osebnimi zadevami, pri katerih ne gre za resno kršenje biblijskih zakonov in načel. Toda, če je nekdo »naredil napačen korak, še preden se je tega zavedel« (NS), tedaj bi mu duhovno usposobljeni morali ‚pomagati v pravi stan v duhu krotkosti‘. (Gal. 6:1)
13. Kako Sveto pismo pokaže, da morajo starešine ukrepati na podlagi dokazov in ne zgolj zaradi govoric?
13 Starešine morajo služiti »v pravičnosti«, vedno morajo biti nepristranski. Zato bi morali ukrepati zgolj na osnovi dokazov in ne na osnovi govoric. Pavel je svetoval: »Tožbo zoper starešino sprejemaj samo pred dvema ali tremi pričami.« (1. Tim. 5:19, EI) Po Jehovinih merilih so v starem Izraelu lahko nekoga, ki je bil obtožen težkega greha, usmrtili samo na podlagi ‚izpovedi dveh ali treh in ne ene priče‘. Poleg tega pa je obtoženi očitno imel priložnost, da se sooči z obtoževalci in če so dokazi bili zadostni, so ‚priče prve položile nanj roko, da ga usmrte‘. (5. Mojz. 17:6, 7)
14. a) Kaj napačnega je skušal narediti Diotref? b) Kaj Bog pričakuje od starešin, kadar obravnavajo pravne zadeve?
14 Za ukrepanje v pravni zadevi mora biti razumna svetopisemska osnova. Veseli smo, da skupščinski nadzorniki niso podobni ponosnemu Diotrefu iz prvega stoletja našega štetja! Brez razloga je hotel ‚iz skupščine vreči‘ tiste, ki so želeli biti gostoljubni s potujočimi brati. Apostolu Janezu se ta in drugi napačni postopki niso zdeli nepomembni, ampak je opozoril: »Zato ga bom, kadar pridem, posvaril zaradi njegovega početja.« (3. Jan. 9, 10, EI) Današnji pravni odbori morajo biti zato prepričani, da je za vsako izključitev biblijska osnova.a Bog od krščanskih starešin seveda pričakuje, da bodo z drugimi pravično ravnali. Da, tisti, ki vodijo zadeve v Jehovini organizaciji, morajo biti ‚zmožni, bogaboječi, zanesljivi možje‘. (2. Mojz. 18:21)
15. Kakšno vlogo naj bi pri zaslišanju pred pravnim odborom imela molitev?
15 Sleherni krščanski pravni odbor bi moral v iskreni molitvi prositi Jehovo za pomoč. Sestanek z bratom ali sestro, ki je obtožena za resni prestopek, se mora pričeti z molitvijo. Pravzaprav bi bilo med razpravo prikladno moliti kadarkoli bi bila potrebna Božja pomoč. (Jak. 5:13–18)
16. Kako bi starešine morali voditi zasliševanje pred pravnim odborom in zakaj?
16 Starešine vedo, da je sovernik, ki je bil obtožen prestopka, »ovca« v Božji čredi in da morajo z njo nežno ravnati. (Primerjaj Ezekijelovo knjigo 34:7–14.) S pravimi ovcami je treba blago ravnati, saj so to plaha stvarjenja, ki so odvisna od zaščite njihovega pastirja. Kako pa je s simboličnimi ovcami v krajevni skupščini? Nedvomno se počutijo varne, ker zanje skrbita Veliki pastir Bog Jehova in Dobri pastir Jezus Kristus. Tudi podpastirji črede morajo ravnati tako, da prispevajo k notranjem miru in občutku varnosti ovcam podobnih Jehovinih služabnikov. Ali se bratje in sestre v tvoji oskrbi počutijo varne in spokojne, če si krščanski podpastir? Res je, starešine se morajo trdno držati biblijskih zakonov in načel. Toda Sveto pismo od njih zahteva, da so z ovcami ljubeznivi in da jih pred pravnim odborom mirno, pravilno, prijazno in uvidevno zaslišujejo.
17. Na katere biblijske točke bi morali starešine misliti zlasti med zasliševanjem pred pravnim odborom?
17 Z besedami ‚mnogokrat vsi grešimo‘, ker smo nepopolni. (Jak. 3:2) Vsi potrebujemo Božje usmiljenje in Kristusovo »spravno žrtev«. (1. Jan. 1:8 – 2:2; Ps. 130:3) Zato morajo krščanski podpastirji o sebi imeti skromno mnenje. Spominjati bi se morali tudi Jezusovih besed: »Kakor hočete, da bi ljudje vam storili, prav tako storite tudi vi njim.« (Luk. 6:31) Ta nasvet bi morali še posebej upoštevati med zasliševanjem pred pravnim odborom. Duhovno usposobljeni moški bi morali ‚v duhu krotkosti‘ poskušati doseči, da se grešni kristjan popravi, pri tem pa naj bi ‚pazili tudi nase, da tudi sami ne bi bili izkušani‘. (Gal. 6:1; 1. Kor. 10:12)
18. a) Kakšne so lahko posledice, če so starešine med zaslišanjem pred pravnim odborom grobi? b) Česa bi se glede na besede iz Evangelija po Marku 9:42 morali varovati starešine in ostali kristjani?
18 Če bi starešine med zasliševanjem pred pravnim odborom z nekom grobo ravnali, bi to nanj škodljivo vplivalo. Čeprav mu ne bi škodovali v čustvenem ali telesnem smislu, pa bi lahko prišlo do resne duhovne poškodbe in tedaj bi postala vprašljiva tudi njihova starešinska služba. (Primerjaj Jakobovo pismo 2:13.) Zato morajo starešine v pravnem odboru med zaslišanjem biti prijazni in paziti, da ne bi spotikali drugih. Seveda morajo na to paziti vsi kristjani, saj je Jezus rekel: »Kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo vame, je zanj bolje, če mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v moje.« (Mar. 9:42, EI) Zgornji mlinski kamen je lahko tako velik, da ga je lahko obrnila samo žival in nihče, ki bi ga s takšnim kamnom vred vrgli v morje, ne bi preživel. Zato mora starešina paziti, da ne bi povzročil spotike, ki bi lahko njemu in tistemu, ki ga je spotaknil, trajno duhovno škodila. (Fil. 1:9–11)
Ostanite blagi
19. Kaj je Peter svetoval sostarešinam in kako lahko njihov ustrezen odziv vpliva na njihovo bodočnost?
19 Apostol Pavel je pokazal, kako naj podpastirji pasejo čredo: »Pasite čredo Božjo, ki je pri vas, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno, po Bogu; tudi ne za grd dobiček, ampak radovoljno; tudi ne kakor gospodovalci svoje posesti, temveč tako, da ste zgledi čredi. In ko se pokaže višji Pastir, prejmete nevenljivi venec [krono, NS] slave.« (1. Pet. 5:2–4) Samo, če bodo upoštevali nasvete in če bodo blagi z Božjo čredo, bodo maziljeni nadzorniki dobili nebeško nagrado kot nesmrtna duhovna stvarjenja, starešine z zemeljskim upanjem pa večno življenje v prihajajočem svetovnem raju.
20. a) Kako morajo krščanski podpastirji ravnati s soverniki? b) Kaj misliš o zglednem služenju in blagi skrbi ljubeznivih starešin?
20 Oba, Bog Jehova in Jezus Kristus, sta ljubezniva, sočutna pastirja. Če se torej krščanski podpastirji trdno držijo božanskih meril, morajo biti ljubeznivi in sočutni s svojimi ovcam podobnimi soverniki. Seveda pa vse lojalne Jehovine priče globoko cenijo zgledno službo teh požrtvovalnih starešin, ki varujejo izkazano jim zaupanje in z Božjo čredo blago ravnajo. Tako cenjenje in ustrezno spoštovanje pa lahko pokažemo s tem, da smo pokorni tistim, ki med nami prevzemajo vodstvo.
[Podčrtna opomba]
a Oseba se zaradi izključitve lahko pritoži, če meni, da je bila med razpravo narejena resna napaka.
Kaj meniš
◻ Kako je Jezus pokazal, da med njegovimi sledilci ni prostora za gospodovalnost?
◻ Kaj bi morali storiti starešine, kadar dobijo navodila od Vodilnega telesa?
◻ Izvor česa bi po besedah iz Izaijeve knjige 32:1, 2, morali biti starešine?
◻ Kako Sveto Pismo pokaže, da starešine ne bi smeli ukrepati zgolj na podlagi govoric?
◻ Kako bi morali krščanski podpastirji ravnati s čredo?