11., 12. a) Opišite slabo stanje v Judu. b) Zakaj se nam Juda ne bi smel smiliti?

¹¹ Izaija nato skuša Judom stvar dopovedati tako, da jih opozori na njihovo bolno stanje. Reče jim: »Kam naj bi bili še udarjeni, ko nadaljujete z odpadom?« Izaija jih pravzaprav sprašuje: ‚Ali še niste dovolj trpeli? Zakaj si hočete nakopati še več hudega, s tem da se še kar upirate?‘ Izaija nadaljuje: »Glava je vsa razbolela, srce je vse oslabelo. Od podplata na nogi do glave ni nič zdravega na njem.« (Izaija 1:5, 6a, SSP) Juda je v ostudnem, bolnem stanju, od nog do glave je duhovno bolan. Zares mračna diagnoza!

¹² Mar naj bi se nam Juda smilil? Komajda! Ves izraelski narod je bil že stoletja pred tem dovolj posvarjen glede tega, kakšna bo kazen za neposlušnost. Med drugim jim je bilo rečeno: »GOSPOD te udari s hudimi grčami na kolenih in na mečih, da ti ne bode ozdravljenja od podplatov do temena.« (5. Mojzesova 28:35) In zdaj so Judovci v prenesenem pomenu prenašali ravno te posledice svoje svojeglavosti. Vsega tega pa bi se lahko ognili, če bi le ubogali Jehova.

13., 14. a) Kakšne poškodbe so zadele Juda? b) Ali Juda vse prestano trpljenje navede k temu, da ponovno razmisli o svojem uporništvu?

¹³ Izaija nadaljuje opis Judovega pomilovanja vrednega stanja takole: »Samo rana in podplutba in gnojno vnetje. Niso jih očistili ne obvezali in ne namazali z oljem.« (Izaija 1:6b, SSP) Prerok tu omeni tri vrste poškodb: rane (ureznine, ki denimo nastanejo zaradi udarca z mečem ali nožem), podplutbe (modrice, ki ostanejo od pretepanja) in gnojno vnetje (pravkar nastale odprte rane, katerih se, kot se zdi, ne da ozdraviti). Govori pa pravzaprav o možu, ki je hudo kaznovan na vse mogoče načine in posledice tega so vidne na vsakem delu njegovega telesa. Juda je zares povsem na tleh.

¹⁴ Mar tako obupno stanje Juda navede k temu, da se vrne k Jehovu? Sploh ne! Juda je podoben uporniku, opisanem v Pregovorih 29:1: »Mož, ki, večkrat posvarjen, postane trdovraten, se zdrobi nagloma, tako da mu ne bode zdravila.« Videti je, ko da narodu ni pomoči. Tako kot pravi Izaija, njegovih ran ‚niso očistili ne obvezali in ne namazali z oljem‘.b Juda je nekako podoben odprti, neobvezani rani, ki se širi na vse strani.

15. Kako vse se lahko zaščitimo pred duhovno boleznijo?

¹⁵ Iz Judovega primera se lahko naučimo, da se moramo paziti duhovne bolezni. Ta lahko enako kakor telesna bolezen prizadene vsakega med nami. Le kdo med nami ni dovzeten za mesene želje? V našem srcu lahko poženeta korenine pohlep in želja po nenasitnih užitkih. Zato moramo sami sebe učiti, da znamo ‚sovražiti hudo‘ in ‚se držati dobrega‘. (Rimljanom 12:9) Prav tako moramo v vsakdanjem življenju razvijati sadove Božjega duha. (Galatom 5:22, 23) Če bomo tako ravnali, se bomo obvarovali tega, kar je zadelo Juda, tega, da bi duhovno zboleli od nog do glave.