Imamo razlog, da radostno vzklikamo
»Veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne.« (IZAIJA 35:10)
1. Kdo ima danes še posebej razlog za radost?
VERJETNO ste opazili, kako malo ljudi je dandanes res radostnih. Kljub temu so Jehovove priče, kot pravi kristjani, radostni. In danes je ta ista radost na voljo mnogim milijonom še nekrščenih, mladim in starejšim, ki se družijo s Pričami. Dejstvo, da sedaj berete te besede v tej reviji, pokaže, da je ta radost že del vas ali pa je v vašem dosegu.
2. V čem se kristjanova radost razlikuje od splošnega stanja večine ljudi?
2 Večina ljudi čuti, da jim v življenju nekaj manjka. Kaj pa vi? Res je, da morda nimate vseh gmotnih reči, ki bi jih lahko uporabljali, gotovo pa nimate vsega, kar imajo bogati in vplivni ljudje. Morda si želite več, kar se tiče zdravja ali moči. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da ste glede radosti bogatejši in bolj zdravi od večine milijard ljudi na zemlji. Zakaj?
3. Katere pomenljive besede zaslužijo našo pozornost in zakaj?
3 Spomnite se Jezusovih besed: »To sem vam povedal, da moja radost ostane v vas in da se vaša radost dopolni.« (Janez 15:11) »Da se vaša radost dopolni.« Kakšen opis! Poglobljeno preučevanje krščanskega načina življenja bo odkrilo mnogo razlogov, zakaj je lahko naša radost dopolnjena. Posvetimo pa se sedaj pomenljivim besedam, zapisanim v Izaiju 35:10. Pomenljivim zato, ker imajo veliko opraviti z nami danes. Takole beremo: »Odrešenci GOSPODOVI se povrnejo ter pridejo na Sion s petjem [radostnim vzklikanjem, NW], in večno veselje [veselje do nedoločenega časa, NW] bode nad njih glavo; veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne.«
4. Kakšno veselje je omenjeno v Izaiju 35:10 in zakaj bi morali temu posvetiti pozornost?
4 »Veselje do nedoločenega časa.« Besedna zveza »do nedoločenega časa« je točen prevod tega, kar je Izaija napisal v hebrejščini. Vendar pa je pomen te vrstice »večno« (NW), kar potrjujejo tudi drugi svetopisemski stavki. (Psalm 45:6; 90:2; Izaija 40:28) Torej bo veselje neskončno, in to v okoliščinah, ki bodo dovoljevale, da, upravičevale večno veselje. Ali se to ne sliši čudovito? Mogoče se vam zdi, da je ta vrstica le komentar o kakšnem abstraktnem stanju. Morda menite: ,To se mene pravzaprav ne tiče tako zelo kot vsakodnevni problemi in skrbi.‘ Toda dejstva govorijo drugače, namreč, da je preroška obljuba v Izaiju 35:10 za vas danes pomembna. Da bi ugotovili kako, preiščimo to čudovito 35. poglavje Izaija in preglejmo vsak del s sobesedilom. Bodite prepričani, da boste veseli tega, kar bomo odkrili.
Ljudstvo, ki se je moralo razveseliti
5. V kakšen preroški okvir je postavljena prerokba iz 35. poglavja Izaija?
5 Za boljše razumevanje si najprej oglejmo ozadje oziroma zgodovinski okvir te privlačne prerokbe. Hebrejski prerok Izaija jo je napisal nekje okoli leta 732 pr. n. š. To je bilo desetletja prej, preden so babilonske vojske uničile Jeruzalem. Kot pokaže Izaija 34:1, 2, je Bog napovedal, da se bo maščeval narodom, kot je Edom, omenjen v Izaiju 34:6. Očitno je za to uporabil stare Babilonce. Podobno je Bog po njih uničil Juda, ker so bili Judje nezvesti. Kaj je bil rezultat tega? Božje ljudstvo so odpeljali v ujetništvo, njihova domovina pa je bila 70 let opustošena. (2. letopisov 36:15–21)
6. Kakšna je razlika med tem, kar naj bi prišlo nad Edomce, in tem, kar nad Jude?
6 Vendarle je med Edomci in Judi obstajala pomembna razlika. Božanska kazen nad Edomci je bila brezkončna; kot ljudstvo so sčasoma izginili. Da, še vedno lahko obiščete zapuščene ruševine na področju, kjer so Edomci nekoč živeli, kot so svetovno znane ruševine Petre. Vendar danes ne moremo nobenega naroda ali ljudstva enačiti z ,Edomci‘. Ali pa naj bi bilo po drugi strani tudi babilonsko opustošenje Juda trajno in dežela večno brezradostna?
7. Kako so se na 35. poglavje Izaija morda odzvali judovski ujetniki v Babilonu?
7 V zvezi s tem ima čudovita prerokba iz 35. poglavja Izaija vznemirljiv pomen. Imenujemo jo lahko obnovitvena prerokba, saj se je prvič spolnila takrat, ko so se Judje 537. pr. n. š. vrnili v svojo domovino. Bili so ujetniki v Babilonu in dana jim je bila svoboda, da se lahko vrnejo v domovino. (Ezra 1:1–11) Vendar so se pred tem judovski ujetniki v Babilonu, ki so premišljevali o tej božanski prerokbi, najverjetneje spraševali, kakšne bodo razmere v narodovi domovini, Judu, in v kakšnem stanju bodo sami? Odgovora sta neposredno povezana z vprašanjem, zakaj imamo resnično razlog za radostno vzklikanje. Pa si poglejmo.
8. Kakšne so bile razmere, ko so se Judje vrnili iz Babilona? (Primerjaj Ezekiel 19:3–6; Ozea 13:8.)
8 Za Jude razmere prav gotovo niso bile videti obetavne, celo tedaj ne, ko so zvedeli, da se lahko vrnejo v domovino. Dežela je bila namreč opustošena sedem desetletij, celo življenjsko dobo. Kaj se je zgodilo z njo? Vsa obdelana polja, vinogradi in sadovnjaki so se spremenili v divjino. Namakani vrtovi, zemljišča so postali izsušena nerodovitna področja ali pustinje. (Izaija 24:1, 4; 33:9; Ezekiel 6:14) Pomislite tudi na obilje divjih živali. Med njimi so bile mesojede, kot so na primer levi in leopardi. (1. kraljev 13:24–28; 2. kraljev 17:25, 26; Visoka pesem 4:8) Niti niso mogli prezreti medvedov, ki so lahko z udarcem podrli moškega, žensko ali otroka. (1. Samuelova 17:34–37; 2. kraljev 2:24; Pregovori 17:12) Da ne omenjamo gadov in drugih strupenih kač ali škorpijonov. (1. Mojzesova 49:17; 5. Mojzesova 32:33; Job 20:16; Psalm 58:4; 140:3; Lukež 10:19) Če bi se vi leta 537 pr. n. š. vračali z Judi iz Babilona, bi se najverjetneje obotavljali hoditi po takšnem področju. Ko so pripotovali, tam nikakor ni bil raj.
9. Zakaj so lahko povratniki utemeljeno upali in zaupali?
9 Vendar pa je bil Jehova tisti, ki je vodil svoje častilce domov, in on je sposoben popolnoma spremeniti obupne razmere. Ali ne verjamete, da je Stvarnik tega zmožen? (Job 42:2; Jeremija 32:17, 21, 27, 37, 41) Kaj bi torej lahko naredil – kaj je naredil – za Jude, ki so se vrnili, in za njihovo deželo? Kako to vpliva na Božje ljudstvo v sodobnem času ter na vaš položaj, sedaj in v prihodnje? Poglejmo najprej, kaj se je zgodilo takrat.
Radostni zaradi spremenjenih razmer
10. Kakšna sprememba je bila napovedana v Izaiju 35:1, 2?
10 Kaj se je zgodilo, ko je Cir Judom dovolil vrniti se v to kruto deželo? Preberimo razburljivo prerokbo v Izaiju 35:1, 2: »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvela kakor roža. Prekrasno bo cvela in se radovala v samem radovanju in petju; slava libanonska ji bo dana, lepota Karmela in Sarona. Gledali bodo slavo GOSPODOVO, lepoto Boga našega.«
11. S katerimi zgledi je Izaija opisal deželo?
11 V biblijskih časih so bila področja Libanon, Karmel in Saron poznana po bujnem zelenju. (1. letopisov 5:16; 27:29; 2. letopisov 26:10; Visoka pesem 2:1; 4:15; Ozea 14:5–7) Izaija je navedel te zglede, da bi opisal, kakšna bo z Božjo pomočjo videti preobražena dežela. Toda ali se prerokba nanaša zgolj na zemljo? Nikakor!
12. Zakaj lahko rečemo, da se prerokba iz 35. poglavja Izaija osredotoča na ljudi?
12 V Izaiju 35:2 piše, da se bo dežela »radovala v samem radovanju in petju«. Seveda vemo, da se zemlja in rastline niso dobesedno ,radovale v samem radovanju‘. Vendar pa bi lahko njihova preobrazba, ko bi postale rodovitne in plodne, navedla ljudi, da bi tako čutili. (3. Mojzesova 23:37–40; 5. Mojzesova 16:15; Psalm 126:5, 6; Izaija 16:10; Jeremija 25:30; 48:33) Dobesedne spremembe na sami zemlji naj bi ustrezale spremembam pri ljudeh, saj so ti osrednji del te prerokbe. Zato lahko upravičeno razumemo, da se Izaijeve besede osredotočajo predvsem na spremembe pri judovskih povratnikih, še posebej na njihovo radost.
13., 14. Kakšne spremembe pri ljudeh so bile napovedane po Izaiju 35:3, 4?
13 Zato preiščimo še druge stvari v tej spodbudni prerokbi in poglejmo, kako se je spolnila po osvoboditvi Judov ter njihovi vrnitvi iz Babilona. Izaija v 3. in 4. vrstici govori o nadaljnjih spremembah pri teh povratnikih: »Pokrepčajte onemogle roke in šibeča se kolena utrdite! Recite njim, ki so plašljivega srca: Srčni bodite, ne bojte se! Glejte, Bog vaš se bliža, maščevanje prihaja, povračilo Božje; on sam pride rešit vas!«
14 Ali nismo pokrepčani ob pomisli, da našega Boga, ki lahko popolnoma spremeni obupno stanje zemljišča, tako zanimajo njegovi častilci? Ni želel, da bi se ujeti Judje počutili šibke, malodušne ali da bi bili zaskrbljeni za svojo prihodnost. (Hebrejcem 12:12) Pomislite na stanje, v katerem so bili ti judovski ujetniki. Če izvzamemo upanje, ki so ga lahko črpali iz Božjih prerokb glede svoje prihodnosti, so bili le stežka optimistični. Bilo je tako, kot bi bili v temni podzemni ječi, v kateri se ne bi mogli prosto gibati in biti dejavni v služenju Jehovu. Zelo verjetno se jim je zdelo, da ni pred njimi nobene svetlobe. (Primerjaj 5. Mojzesova 28:29; Izaija 59:10.)
15., 16. a) Kaj je, kot lahko sklenemo, Jehova naredil za povratnike? b) Zakaj povratniki niso pričakovali čudežne fizične ozdravitve, toda kaj je naredil Bog, kot to piše v Izaiju 35:5, 6?
15 Kako se je vse spremenilo, ko jih je Jehova po Ciru izpustil, da so se lahko vrnili domov! Biblijskih dokazov, da bi Bog vračajočim se Judom čudežno ozdravil slepe oči, gluhim odprl ušesa ali pa ozdravil hrome ude oziroma nadomestil manjkajoče, ni. Vendar pa je naredil nekaj daleč veličastnejšega. Vrnil jih je v luč in svobodo njihove ljubljene dežele.
16 Po ničemer ne moremo sklepati, da so povratniki od Jehova pričakovali takšna čudežna fizična ozdravljenja. Gotovo so se zavedali, da Bog kaj takega ni naredil ne Izaku, ne Samsonu, ne Eliju. (1. Mojzesova 27:1; Sodniki 16:21, 26–30; 1. Samuelova 3:2–8; 4:15) Če pa so pričakovali božansko spremembo svojega stanja figurativno, potem niso bili razočarani. Peta in šesta vrstica sta se namreč v figurativnem smislu tudi res spolnili. Izaija je točno napovedal: »Tedaj izpregledajo oči slepim in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in nemega jezik bo prepeval [radostno vzklikal, NW].«
Obnavljanje dežele v raju podobno stanje
17. Kakšne fizične spremembe je Jehova očitno povzročil?
17 Povratniki so prav gotovo imeli razlog, da so radostno vzklikali zaradi razmer, ki jih je Izaija opisal v nadaljevanju: »Zakaj privrele so v puščavi vode in potoki v samoti. Peščeno zrcaljenje se je izpremenilo v jezero in žejna tla v vrelce vodá; v brlogu šakalov, kjer leže, bode trava s trstjem in bičjem [papirjevcem, NW].« (Izaija 35:6b, 7) Dokazi kažejo, da je bilo področje, ki je bilo nekoč Juda, »pastirski raj«, čeprav tega danes ni moč videti v vsej pokrajini.a
18. Kako so se judovski povratniki najverjetneje odzvali na Božje blagoslove?
18 Samo pomislite, kako se je moral počutiti judovski preostanek, kar se tiče razlogov za radost, ko se je vrnil v Obljubljeno deželo! Bili so tik pred tem, da zavzamejo zapuščeno zemljo, naseljeno s šakali in drugimi podobnimi živalmi, ter jo preobrazijo. Ali se ne bi tudi vi veselili takšnega obnovitvenega dela, še posebej če bi vedeli, da Bog blagoslavlja vaš trud?
19. V kakšnem smislu je bila vrnitev iz babilonskega ujetništva pogojna?
19 Vendar pa ni bilo mogoče, niti se to ni zgodilo, da bi se kar vsak judovski ujetnik v Babilonu vrnil in sodeloval pri tem radostnem preobražanju. Bog je namreč postavil merila, zato se ni imel pravice vrniti nihče, ki je bil okužen z babilonskimi, poganskimi verskimi navadami. (Daniel 5:1, 4, 22, 23; Izaija 52:11) Niti se ni mogel vrniti kdo, ki se je nespametno predal nemodremu ravnanju. Vse takšne osebe so bile izločene. Po drugi strani pa so se lahko vsi, ki so izpolnjevali Božja merila, katera je imel On v relativnem smislu za sveta, vrnili na Judovo. Bilo je, kakor da bi potovali po Poti svetosti. Izaija je v 8. vrstici to jasno zapisal: »In bode tam cesta in pot, ki se bo imenovala Pot svetosti, po kateri ne bo hodil oskrunjeni, temuč bode zanje same; kdor hodi po tej poti, tudi nespametni, ne more zaiti.«
20. Česa se Judom ob vračanju ni bilo treba bati in kaj je bil rezultat tega?
20 Vračajočim se Judom se ni bilo treba bati napadov zverinskih mož ali tolp roparjev. Zakaj? Ker Jehova takim ne bi dovolil iti po Poti skupaj z njegovim ponovno kupljenim ljudstvom. Zato so lahko potovali z radostnim optimizmom in veselimi obeti. Upoštevajte, kako je to opisal Izaija v sklepnem delu prerokbe: »Tam ne bode leva in nobena zver silovita ne pride nanjo in je ne bode najti tam; a odrešenci pojdejo po njej. In odrešenci GOSPODOVI se povrnejo ter pridejo na Sion s petjem [radostnim vzklikanjem, NW], in večno veselje bode nad njih glavo; veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne.« (Izaija 35:9, 10)
21. Kako bi morali mi danes gledati na prerokbo iz 35. poglavja Izaija, ki se je enkrat že spolnila?
21 Kakšna preroška slika je to! Ne bi smeli misliti, da obravnava zgolj zgodovino in da je to samo privlačna pripoved, ki ima kaj malo opraviti z našimi okoliščinami ali prihodnostjo. Dejstvo je namreč, da se danes ta prerokba presenetljivo spolnjuje na Božjem ljudstvu in potemtakem resnično zadeva vsakogar med nami. Vsakemu daje tehtne razloge za radostno vzklikanje. Te vidike, ki zajemajo vaše sedanje in prihodnje življenje, bomo obravnavali v naslednjem članku.
[Podčrtna opomba]
a Agronom Walter C. Lowdermilk (predstavnik Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo) je z raziskovanjem te pokrajine sklenil: »Ta dežela je bila nekoč pastirski raj.« Povedal je še, da se tamkajšnje podnebje od »rimske dobe« ni bistveno spremenilo in da je bila »,puščava‘, ki je nadomestila nekoč cvetočo deželo, človeško delo, ne pa delo narave«.
Ali se spomnite?
◻ Kdaj se je 35. poglavje Izaija prvič spolnilo?
◻ Kakšen učinek je imela prvotna spolnitev te prerokbe?
◻ Kako je Jehova spolnil besede iz Izaija 35:5, 6?
◻ Kakšne spremembe so doživeli judovski povratniki glede dežele in svojega položaja?
[Slika na strani 9]
Ruševine Petre na področju, kjer so nekoč živeli Edomci
[Vir slike]
Garo Nalbandian
[Slika na strani 10]
Medtem ko so bili Judje v ujetništvu, se je večji del Juda spremenil v divjino, ki so jo preplavljale divje zveri, kot so medvedi in levi
[Vir slike]
Garo Nalbandian
Medved in lev: Safari-Zoo v Ramat-Gani, Tel Aviv