Poglavje 9

Prerokbe, ki so se uresničile

Ljudje ne morejo zanesljivo napovedati prihodnosti. Njihovi tovrstni poizkusi vedno znova žalostno propadejo. Zato bi knjiga, katere prerokbe bi se izpolnile, še posebej zbujala pozornost. Biblija je takšna knjiga.

 1. (Skupaj z uvodom.) Kaj dokazuje dejstvo, da vsebuje Biblija prerokbe, ki so se uresničile?

MNOGE biblijske prerokbe so se izpolnile do najmanjše podrobnosti, zato kritiki trdijo, da so bile zapisane šele po izpolnitvi. Toda takšne trditve so napačne. Ker je Bog vsemogočen, je sposoben tudi prerokovati. (Izaija 41:21-26; 42:8, 9; 46:8-10) Biblijske prerokbe, ki so se uresničile, so dokaz Božjega navdihnjenja, ne pa kasnejšega zapisovanja. Ogledali si bomo nekaj izrednih prerokb, ki dokazujejo, da je Biblija Božja beseda in ne človeška.

Babilonsko ujetništvo

 2, 3. Zakaj je kralj Ezekija babilonskim odposlancem razkazal vse svoje zaklade in kraljestvo?

² Ezekija je vladal v Jeruzalemu približno 30 let. Leta 740 pred našim štetjem je bil priča, ko je Asirija uničila sosednje severno izraelsko kraljestvo. Leta 732 pred našim štetjem je občutil Božjo rešujočo moč, ko Asircem ni uspelo zavzeti Jeruzalema, pač pa je to imelo za zavojevalce katastrofalne posledice. (Izaija 37:33-38)

³ Nato je Ezekija sprejel delegacijo Merodah-baladana, babilonskega kralja. Izgledalo je, da so odposlanci prišli Ezekiju čestitat, ker je prebolel zelo težko bolezen. Toda verjetno je Merodah-baladan videl v Ezekiju morebitnega zaveznika proti asirski svetovni velesili. Ezekija pa ni storil ničesar, s čimer bi nasprotoval takšnemu razmišljanju, saj je babilonskim obiskovalcem razkazal vse svoje bogastvo in ozemlje. Morda si je tudi sam želel imeti zaveznika, v primeru, da se Asirci vrnejo. (Izaija 39:1, 2)

 4. Kakšne tragične posledice Ezekijeve napake je napovedal Izaija?

⁴ Izaija, pomemben prerok tedanjega časa, je takoj spoznal Ezekijevo nepremišljenost. Vedel je, da je Ezekijev najzanesljivejši zaščitnik Jehova, ne pa Babilon, zato je pojasnil kralju, da bo imelo razkazovanje bogastva Babiloncem katastrofalne posledice. Takole mu je rekel: ”Glej dnevi bodo prišli, ko se odnese vse, kar je v tvoji palači in kar so tvoji očetje do tega dne nabrali, v Babilon.“ Jehova je odločil: ”Nič ne bo ostalo.“ (Izaija 39:5, 6)

 5, 6. (a) Katera Jeremijeva izjava potrjuje Izaijevo prerokbo? (b) Kako sta se izpolnili Izaijeva in Jeremijeva prerokba?

⁵ Morda so v osmem stoletju pred našim štetjem komajda verjeli v možnost izpolnitve te prerokbe. Toda sto let kasneje so se razmere spremenile. Babilon je na položaju svetovne velesile zamenjal Asirijo. V tem času je postalo Judovo kraljestvo v verskem pogledu tako zelo sprijeno, da mu je Bog odtegnil svoj blagoslov. Navdihnil je drugega preroka, Jeremija, da je ponovil Izaijevo opozorilo. Jeremija je oznanil: ”Pripeljem jih [Babilonce] nad to deželo, nad njene prebivalce. . . . Vsa ta dežela bo puščava, opustošenje, in ti narodi bodo služili babilonskemu kralju sedemdeset let.“ (Jeremija 25:9, 11)

⁶ Približno po štirih letih, ko je Jeremija izrekel to prerokbo, so Babilonci Judovo kraljestvo priključili k svojemu imperiju. Tri leta zatem pa so Babilonci odpeljali v Babilon nekatere judovske ujetnike in nekoliko dragocenosti iz jeruzalemskega templja. Po osmih letih so se Judje uprli in Babilonci so pod vodstvom babilonskega kralja Nabuhodonozorja zopet prišli nad Jeruzalem. Tokrat so uničili mesto in tempelj. Vse bogastvo in vse Jude so odpeljali v daljnji Babilon. Zgodilo se je točno tako, kot sta napovedala Izaija in Jeremija. (2. kroniška 36:6, 7, 12, 13, 17-21)

 7. Kako arheologija potrjuje izpolnitev Izaijeve in Jeremijeve prerokbe glede Jeruzalema?

⁷ V delu The Archaeological Encyclopedia of the Holy Land (Arheološka enciklopedija Svete dežele) piše, da je bilo po babilonskem napadu ”mesto [Jeruzalem] povsem razrušeno.“¹ Arheolog W. F. Albright pravi: ”Izkopavanja in raziskovanja v Judeji so pokazala, da judovska mesta ob napadu Kaldejcev niso bila le povsem opustošena, temveč so ostala nenaseljena več generacij — v mnogih primerih sploh za vedno.“² Arheologija torej potrjuje strašno izpolnitev te prerokbe.

Usoda Tira

 8, 9. Kakšno prerokbo o Tiru je izrekel Ezekijel?

⁸ Ezekijel je bil nadaljnji starodavni pisec, ki je zapisoval od Boga navdihnjene prerokbe. Prerokoval je ob koncu sedmega in v šestem stoletju pred našim štetjem, torej v letih pred razrušenjem Jeruzalema in v prvih desetletjih judovskega izgnanstva v Babilonu. Celo nekateri sodobni kritiki priznavajo, da je bila knjiga napisana približno v tistem času.

⁹ Ezekijel je zapisal presenetljivo prerokbo o uničenju Tira, mesta, ki je ležalo blizu Izraelove severne meje, in je bilo sprva z njim v prijateljskem odnosu, kasneje pa mu je postalo sovražnik. (1. kraljev 5:1-9; Psalm 83:2-8) Takole je zapisal: ”Zato tako govori vsemogočni Gospod [Jehova, New World Translation]: Glej, nadte pridem, Tir, zoper tebe pripeljem mnogo narodov, kakor morje pribuči s svojimi valovi. Ti bodo razdejali tirske zidove, podrli njegove stolpe; pometem njegovo podrtino in ga spremenim v golo skalo. . . . Tvoje kamne, tvoja bruna in tvojo podrtino pomečejo v morje.“ (Ezekijel 26:3, 4, 12)

10-12. Kdaj in kako se je izpolnila Ezekijelova prerokba?

¹⁰ Se je to res zgodilo? Nekaj let zatem, ko je Ezekijel izgovoril to prerokbo, je babilonski kralj Nabuhodonozor pričel oblegati Tir. (Ezekijel 29:17, 18) Toda niso ga mogli tako zlahka zavzeti. Tir je ležal deloma na kopnem (tako imenovani stari Tir), deloma pa na otoku, ki je bil od kopnega oddaljen kakih 800 metrov. Nabuhodonozor je mesto oblegal 13 let, predno se mu je končno vdalo.

¹¹ Toda, leta 332 pred našim štetjem se je prerokba izpolnila v vseh podrobnostih. V tistem času je Azijo ogrožal makedonski osvajalec Aleksander Veliki. Mesto Tir je ostalo zaradi svojega varnega položaja nezavzeto. Toda, Aleksandru ni bilo všeč, da bi imel za svojim hrbtom morebitnega sovražnika, vendar tudi ni, kot Nabuhodonozor želel mesta oblegati več let.

¹² Kako pa je rešil ta vojaški problem? Do otoka je zgradil nasip oziroma pomol, tako da so njegovi vojaki lahko mesto napadli po kopnem. Upoštevajmo, kakšen gradbeni material je uporabil za gradnjo tega pomola. V delu The Encyclopedia Americana piše: ”Z ruševinami celinskega dela mesta, ki ga je uničil, je leta 332 zgradil velikanski pomol in z njim povezal otok s kopnim.“ Po razmeroma kratkem obleganju, so otoško mesto razrušili. S tem se je Ezekijelova prerokba izpolnila do zadnje podrobnosti. Celo ’kamne, bruna in podrtino‘ starega Tira so ’pometali v morje‘.

13. Kako je popotnik iz 19. stoletja opisal področje starodavnega Tira?

¹³ Popotnik iz 19. stoletja je pripovedoval, kaj je v tistem času še bilo videti od starega Tira: ”Od prvotnega Tira, kakršnega so poznali Salomon in izraelski preroki, ni ostalo veliko, razen v skale vklesanih grobov na njegovi gorski strani in nekaj temeljnih zidov. . . . Celo na otoku, ki ga je Aleksander Veliki pri obleganju spremenil v polotok, ni najti prepoznavnih ostankov, ki bi bili starejši od časov križarskih pohodov. Sodobno mesto, ki je razmeroma novo, zavzema severno polovico nekdanjega otoka, medtem ko je vse ostalo področje pokrito z neprepoznavnimi ruševinami.“³

Na vrsti je Babilon

14, 15. Kakšni prerokbi o Babilonu sta zapisala Izaija in Jeremija?

¹⁴ V osmem stoletju pred našim štetjem je Izaija, prerok, ki je Jude opozoril, da jih bodo uničili Babilonci, napovedal še nekaj presenetljivega: popolno uničenje Babilona. Slikovito je napovedal tele podrobnosti: ”Glej, razdražim zoper nje Medijce . . . Babilonu, krasoti kraljestev, ponosnemu sijaju Kaldejcev, se zgodi kakor Sodomi in Gomori, ki ju je Bog razdejal. Ne bo več naseljen na veke, ne obljuden od roda do roda.“ (Izaija 13:17-20)

¹⁵ Tudi prerok Jeremija je napovedal padec Babilona, kar se je zgodilo čez nekaj let. Napovedal je tudi naslednjo zanimivo podrobnost: ”Meč nad njegove vode: usahnile bodo! . . . Junaki Babilona se nehajo bojevati, sedé v trdnjavah. Njih moč usiha, postali so ženske.“ (Jeremija 50:38; 51:30)

16. Kdaj je bil zavzet Babilon in kdo ga je zavzel?

¹⁶ Leta 539 pred našim štetjem se je Babilonu iztekel čas, da vlada kot svetovna velesila, ko je odločen perzijski vladar Kir s podporo medske vojske prišel pred mesto. Toda Kir se je znašel pred velikansko nalogo. Babilon je obdajalo ogromno obzidje in je izgledal nepremagljiv. Razen tega je skozi mesto tekla široka reka Evfrat in tvorila pomemben del mestnega obrambnega sistema.

17, 18. (a) Kako je prišel ’meč nad [Babilonove] vode‘? (b) Zakaj so se ’junaki Babilona nehali bojevati‘?

¹⁷ Grški zgodovinar Herodot opisuje, kako je Kir rešil ta problem: ”Glavnino svoje vojske je postavil na kraj, kjer je reka tekla v mesto, ostanek pa za mestom, tam, kjer je reka pritekla iz mesta. Nato je ukazal, naj vojaki, čim bodo videli, da je vodna gladina dovolj nizka, vdro v mesto po rečnem koritu. . . . Evfrat je po posebnem kanalu preusmeril v kotanjo [umetno jezero, ki ga je dal izkopati prejšnji babilonski kralj], in ko je gladina vode upadla in je bilo rečno korito mogoče prebresti, so vkorakali. Po rečnem koritu so Perzijci, ki jih je Kir razpostavil ob reki, vdrli v mesto. Evfratova gladina je vojakom segala največ do polovice stegen.“⁴

¹⁸ Mesto je padlo tako, kot sta vnaprej obvestila Jeremija in Izaija. Pri tem ne smemo pozabiti, da se je ta prerokba izpolnila tudi v vseh podrobnostih. Res so ’usahnile njegove vode‘. Z znižanjem Evfratove vodne gladine je Kiru uspelo vdreti v mesto. Ali so se ’junaki Babilona res nehali bojevati‘, kot je napovedal Jeremija? Biblija pravi — enako kot grška zgodovinarja Herodot in Ksenofon — da so Babilonci, ko so jih napadli Perzijci pravzaprav praznovali.⁵ V Nabonidovi Kroniki, uradnem klinopisnem dokumentu, piše, da je Kirova vojska ”brez boja“ oziroma brez prave bitke vkorakala v Babilon.⁶ Mogočni babilonski možje očitno niso storili veliko v obrambo svojega mesta.

19. Ali se je izpolnila tudi prerokba, da Babilon ”ne bo več naseljen na veke“? Pojasni.

¹⁹ Kako pa je z napovedjo, da Babilon ne bo ”nikoli [več] naseljen“? Ta se ni izpolnila takoj leta 539 pred našim štetjem. Toda, tudi ta prerokba se je izkazala za nezmotljivo. Mesto je bilo po svojem padcu žarišče mnogih uporov, vse dokler ga leta 478 pred našim štetjem ni opustošil Kserkses. Proti koncu četrtega stoletja je želel Aleksander Veliki mesto obnoviti, toda umrl je, preden je gradnja dodobra zaživela. Od tedaj je mesto samo še propadalo. V prvem stoletju našega štetja so tam sicer še vedno živeli ljudje, toda danes je od starodavnega Babilona v Iraku ostal le še kup razvalin. Tudi če bi ruševine delno obnovili, bi bil Babilon le še turistično, ne pa živo mesto. Opustošeno področje kaže na dokončno izpolnitev navdinjene prerokbe o Babilonu.

Pohod svetovnih sil

20, 21. Katero videnje o svetovnih silah je imel Danijel in kako se je le-to izpolnilo?

²⁰ V šestem stoletju pred našim štetjem je bil Danijel, še en prerok, ko je bil suženj v Babilonu, navdihnjen, naj zapiše nekaj pomembnih videnj, v katerih je bil opisan nadaljnji razvoj svetovnih dogodkov. V enem od teh videnj Danijel opisuje več simboličnih živali, ki se bodo menjavale na svetovnem prizorišču. Angel je pojasnil, da predstavljajo živali svetovne sile, ki si bodo od takrat sledile. O dveh živalih pove naslednje: ”Oven z dvema rogoma, ki si ga videl, sta kralja Medije in Perzije. Kosmati kozel je grški kralj; veliki rog, ki je med njegovimi očmi, je prvi kralj. Da se je zlomil in so štirje drugi stopili na njegovo mesto, pomeni: Štiri kraljestva vstanejo iz njegovega naroda, a nimajo njegove moči.“ (Danijel 8:20-22)

²¹ Ta preroški pregled se je natančno izpolnil. Babilonsko kraljestvo so premagali Medo-Perzijci, ki pa so se morali dvesto let kasneje umakniti grški svetovni sili. Grško kraljestvo je vodil Aleksander Veliki, ”veliki rog“. Po Aleksandrovi smrti pa so se njegovi generali med seboj borili za oblast in zelo velik imperij je nazadnje razpadel na štiri manjše, na ”štiri kraljestva“.

22. Katera nadaljnja velesila je bila napovedana v podobni prerokbi o pohodu svetovnih sil?

²² V sedmem poglavju Danijelove knjige je opisano podobno videnje, ki prav tako sega daleč v prihodnost. Babilonska svetovna sila je predstavljena z levom, perzijska z medvedom, grška pa s štiriglavim leopardom, ki ima na hrbtu štiri peruti. Nato Danijel zagleda še neko drugo divjo zver, ’grozno in strašno in silno močno . . . in je imela deset rogov‘. (Danijel 7:2-7) Ta četrta divja zver je predstavljala mogočni rimski imperij, ki se je pričel razvijati približno tri stoletja zatem, ko je Danijel zapisal to prerokbo.

23. V čem se je četrta divja zver iz Danijelove prerokbe ”razlikovala od vseh drugih kraljestev“?

²³ Za Rim je angel napovedal naslednje: ”Četrta žival pomeni: četrto kraljestvo bo na zemlji, ki se bo razlikovalo od vseh drugih kraljestev; vso zemljo požre, jo pomendra in jo razdrobi.“ (Danijel 7:23) H. G. Wells v svojem delu A Pocket History of the World pravi: ”Ta nova sila, rimski imperij, ki je pričel v drugem in prvem stoletju pred našim štetjem obvladovati zahodni svet, je bil v mnogočem drugačen od kateregakoli velikega kraljestva, ki je obstajalo do tedaj.“⁷ V začetku je bil Rim republika, kasneje pa je postal cesarstvo. Za razliko od predhodnih kraljestev, ga ni ustvaril en sam osvajalec, temveč je v teku stoletij nenehno naraščalo. Obstajalo je mnogo dlje ter vladalo nad mnogo večjim področjem od kateregakoli predhodnega kraljestva.

24, 25. (a) Kako se je pojavilo desetero rogov zveri? (b) Kakšen boj med rogovi divje zveri je napovedal Danijel?

²⁴ Kaj pa pomeni deset rogov te velike zveri? Angel je rekel: ”Deset rogov pomeni: iz tega kraljestva vstane deset kraljev, za njimi vstane še drug, ki se razlikuje od prejšnjih in uniči tri kralje.“ (Danijel 7:24) Kako se je to odvijalo?

²⁵ Ko je v petem stoletju našega štetja rimski imperij pričel razpadati, ga ni takoj zamenjala druga svetovna sila, temveč je razpadel v več kraljestev — ”deset rogov“. Nazadnje je Britansko kraljestvo premagalo tri tekmece: Španijo, Francijo in Nizozemsko, in postalo glavna svetovna sila. Tako je novo nastali ’rog‘ ponižal ”tri kralje“.

Danijelove prerokbe — zapisane šele po dogodkih?

26. Kdaj je bila, po mnenju kritikov, napisana Danijelova knjiga in zakaj?

²⁶ Biblija kaže, da je bila Danijelova knjiga napisana v šestem stoletju pred našim štetjem. Toda, njene prerokbe so se tako zelo točno uresničile, da kritiki trdijo, da je bila knjiga napisana okoli leta 165 pred našim štetjem, ko so se številne prerokbe že izpolnile.⁸ Kljub dejstvu, da je edini pravi razlog za takšno trditev, da so se Danijelove napovedi spolnile, je ta poznejši datum Danijelovega pisanja zapisan kot točno dejstvo v mnogih priročnikih.

27, 28. Katera dejstva dokazujejo, da Danijelova knjiga ni bila napisana leta 165 pred našim štetjem?

²⁷ Toda, proti takšni teoriji govorijo naslednja dejstva. Prvič, knjigo so omenjala nekatera judovska dela, ki so nastala v drugem stoletju pred našim štetjem, kot na primer Prva knjiga Makabejcev. Drugič, Danijelova knjiga je bila vključena v Septuaginto, grški prevod, ki so ga prevajali v tretjem stoletju pred našim štetjem.⁹ Tretjič, med Mrtvomorskimi zvitki, ki naj bi izvirali iz leta 100 pred našim štetjem, je bilo največ delov prepisov Danijelove knjige.¹⁰ Danijelova knjiga je bila torej že kmalu po svojem domnevnem nastanku splošno znana in spoštovana, to pa je neizpodbiten dokaz, da je bila napisana precej pred časom, ki ga navajajo kritiki.

²⁸ V Danijelovi knjigi so razen tega tudi podrobnosti, ki bi bile piscu iz drugega stoletja pred našim štetjem nepoznane. Še posebej izstopajoč primer je omemba Baltazarja, babilonskega vladarja, ki je bil umorjen leta 539 pred našim štetjem, ob padcu Babilona. Najpomembnejši nebiblijski viri o padcu Babilona so Herodot (5. stoletje pr. n. št.), Ksenofon (5. in 4. stoletje pr. n. št.) in Beros (3. stoletje pr. n. št.). Nobeden med njimi ni nič napisal o Baltazarju.¹¹ Ali ne bi bilo nenavadno, če bi nek pisec v 2. stoletju pred našim štetjem imel na voljo podatke, ki prej naštetim avtorjem ne bi bili znani! Poročilo o Baltazarju iz 5. poglavja Danijelove knjige je torej tehten dokaz, da je Danijel svojo knjigo napisal prej, kot so ostali pisci napisali svoja poročila.a

29. Zakaj ni mogoče, da bi bila Danijelova knjiga napisana po izpolnitvi v njej zapisanih prerokb?

²⁹ Nazadnje pa vsebuje Danijelova knjiga tudi mnoge prerokbe, ki so se izpolnile šele po letu 165 pred našim štetjem. Ena med njimi je že omenjena prerokba o rimskem imperiju. Nadaljnja pomembna prerokba pa govori o prihodu Jezusa, Mesija.

Prihod Maziljenca

30, 31. (a) Katera Danijelova prerokba je napovedala čas Mesijevega prihoda? (b) Kako lahko s pomočjo Danijelove prerokbe izračunamo leto, ko bi se naj pojavil Mesija?

³⁰ Ta prerokba je zapisana v 9. poglavju Danijelove knjige. Takole glasi: ”Sedemdeset tednov [letnih, ali štiristo devetdeset let] je določenih nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom.“b (Danijel 9:24, The Amplified Bible) Kaj naj bi se zgodilo v teh 490 letih? Takole beremo: ”Od ukaza za obnovitev in izgradnjo Jeruzalema, do [prihoda] maziljenca, kneza, bo sedem [letnih] tednov in dvainšestdeset [letnih] tednov.“ (Danijel 9:25, AB) Ta prerokba torej govori o času, ko se bo pojavil ”maziljenec“, Mesija. Kako se je prerokba uresničila?

³¹ Ukaz za obnovo in pozidavo Jeruzalema je bil izdan ”v dvajsetem letu kralja Artakserksa“, oziroma leta 455 pred našim štetjem. (Nehemija 2:1-9) Ob koncu 49 let (sedmih letnih tednov) je bilo obnovljenega že precej Jeruzalemovega sijaja. Če štejemo polnih 483 let (7 plus 62 letnih tednov) od leta 455 pred našim štetjem, pridemo do leta 29 našega štetja. To je bilo v ”v petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija“, v letu, ko je Janez Krstnik krstil Jezusa. (Luka 3:1) Jezus je bil takrat javno priznan za Božjega sina in pričel je s službo oznanjevanja dobre vesti judovskemu narodu. (Matej 3:13-17; 4:23) Postal je ”maziljenec“ oziroma Mesija.

32. Kako dolgo naj bi po Danijelovi prerokbi trajala Jezusova zemeljska služba in kaj naj bi se zgodilo, ko bi jo končal?

³² V prerokbi še piše: ”Po dvainšestdesetih [letnih, NW] tednih bo Maziljenec odstranjen.“ Razen tega tudi piše: ”Trdno zavezo sklene z mnogimi za čas enega [letnega, NW] tedna; v polovici [letnega, NW] tedna odpravi klavno in jedilno daritev.“ (Danijel 9:26, 27) V soglasju s prerokbo je prišel Jezus izključno k ’mnogim‘ mesenim Judom. Občasno je oznanjal tudi Samarijanom, verski ločini, ločeni od judaizma, ki pa so verovali nekaterim Svetim spisom. ”V polovici [letnega, NW] tedna“ oziroma po tri in pol letnem oznanjevanju, je daroval življenje kot žrtveno daritev, oziroma je bil ”odstranjen“. To je pomenilo, da je Mojzesova postava z njenimi žrtvami in daritvami odpravljena. (Galačanom 3:13, 24, 25) Tako je Jezus, ko je umrl, odpravil ”klavno in jedilno daritev“.

33. Kako dolgo se je Jehova ukvarjal izključno z Judi in kateri dogodek je označil konec tega obdobja?

³³ Še nadaljnja tri leta in pol so bili Judje, in kasneje še Samarijani, edini, ki jim je nova krščanska skupščina oznanjala. Toda, leta 36 našega štetja, ob koncu 70-ih letnih tednov, je apostol Peter pod Božjim vodstvom dobro vest oznanil Nejudu Korneliju. (Apostolska dela 10:1-48) Sedaj ”zaveza“ ni bila več omejena zgolj na ’mnoge‘ Jude. Vest rešitve se je oznanjala tudi neobrezanim Nejudom.

34. Kaj se je, po Danijelovi prerokbi zgodilo z mesenimi Izraelci, ker so zavrgli Mesija?

³⁴ Judje so Jezusa zavrgli in sodelovali pri njegovi usmrtitvi. Zato jih Jehova ni zaščitil, ko so leta 70 našega štetja nadnje prišli Rimljani in razrušili Jeruzalem. Izpolnile so se torej še naslednje Danijelove besede: ”Mesto in svetišče bo razdejal knez, ki bo prišel. Njegov konec pride s poplavo, in do konca bo vojna ter sklenjeno opustošenje.“ (Danijel 9:26b) Ta drugi ”knez“ je bil rimski vojskovodja Tit, ki je leta 70 našega štetja razrušil Jeruzalem.

Navdihnjene prerokbe

35. Katere prerokbe o Jezusu so se še izpolnile?

³⁵ Danijelova prerokba o 70 tednih se je torej presenetljivo točno izpolnila. Da, mnoge prerokbe iz Hebrejskih spisov so se izpolnile v prvem stoletju in mnoge so se nanašale na Jezusa. Njegov rojstni kraj, gorečnost za Božjo hišo, oznanjevalska dejavnost, da ga bodo izdali za 30 srebrnikov, pa tudi način smrti in dejstvo, da so metali kocko za njegova oblačila — vse te podrobnosti so bile napovedane v Hebrejskih spisih. Njihova izpolnitev je neizpodbitno dokazala, da je bil Jezus Mesija, in da so bile te prerokbe navdihnjene. (Mihej 5:2; Luka 2:1-7; Zaharija 11:12; 12:10; Matej 26:15; 27:35; Psalm 22:18; 34:20; Janez 19:33-37)

36, 37. Kaj nas nauči dejstvo, da so se biblijske prerokbe izpolnile, in v kaj smo zaradi tega prepričani?

³⁶ Biblijske prerokbe so se vedno izpolnile ob določenem času. Dogodki so se odvijali točno tako, kot so bili napovedani v Bibliji. To nedvoumno dokazuje, da je Biblija Božja beseda. Ker so se izpolnile tako zelo točno, je moralo biti za temi preroškimi izjavami nekaj več kot le človeška modrost.

³⁷ Toda v Bibliji so še nadaljnje napovedi, ki pa se takrat niso izpolnile. Zakaj? Zato, ker naj bi se spolnile v našem času in še v prihodnosti. Zanesljivost že izpolnjenih starodavnih prerokb nam vliva zaupanje, da se bodo točno izpolnile tudi te preostale. V naslednjem poglavju bomo videli, da je to res.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 133]

Biblijske prerokbe so se vedno izpolnile ob določenem času. Dogajalo se je točno tako, kot je bilo napovedano v Bibliji

[Slika na strani 118]

Arheologi so odkrili, da je Nabuhodonozor povsem razdejal Jeruzalem

[Slika na strani 121]

Fotografija današnjega Tira. Od Tira, ki so ga poznali izraelski preroki, je ostala komajda kakšna sled

[Slika na strani 123]

Turisti, ki obiščejo področje starega Babilona, se lahko prepričajo o izpolnitvi prerokbe o tem mestu

[Slika na strani 126]

Danijelove prerokbe o pohodu svetovnih sil so se tako točno izpolnile, da sodobni kritiki menijo, da so bile zapisane šele po dogodkih

BABILON

PERZIJA

GRČIJA

RIM

BRITANIJA

[Slika na strani 130]

Danijel je točno napovedal, kdaj se bo v Izraelu pojavil Maziljenec