Stvarnik vam lahko življenje še bolj osmisli
»Hvalijo naj ime GOSPODOVO [Jehovovo, NW]! kajti on je rekel, in so bili ustvarjeni.« (PSALM 148:5)
1., 2. a) O katerem vprašanju bi morali razmisliti? b) Kako je z Izaijevim vprašanjem povezano stvarstvo?
»ALI ne veš?« Morda je to slišati zgolj kot vodilno vprašanje, na katerega se mnogi odzovejo s ,Česa pa?‘. Vendar je to resno vprašanje in odgovor nanj lahko kar najbolje razumemo, če preiščemo sobesedilo, namreč 40. poglavje biblijske knjige Izaija. Že pred davnimi časi ga je napisal Hebrejec, Izaija, torej je vprašanje že staro. Vseeno pa je še kako sodobno. Povezano je s samim bistvom smisla vašega življenja.
2 Ker je vprašanje iz Izaija 40:28 tako pomembno, je prav, da o njem resno razmislimo: »Ali ne veš? in nisi li slišal? GOSPOD [Jehova, NW] je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje.« (Poudarili mi.) Torej je vprašanje »Ali ne veš?« povezano s Stvarnikom zemlje. Vendar pa je iz sobesedila razvidno, da tu ne gre samo za zemljo. Dve vrstici prej je Izaija pisal o zvezdah: »Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko [. . .]; vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti se niti ena ne pogreša.«
3. Zakaj bi si morali želeti o Stvarniku vedeti še več, pa čeprav o njem veste že precej?
3 Da, vprašanje »Ali ne veš?« je v resnici povezano s Stvarnikom našega vesolja. Sami ste morda prepričani, da je Bog Jehova res »Stvarnik krajev zemlje«. Morda tudi veste precej o njegovi osebnosti in njegovih poteh. Toda kaj, če bi srečali moškega ali žensko, ki dvomi o obstoju Stvarnika in očitno ne ve, kakšen je? Če bi naleteli na takšno osebo, vas to ne bi smelo presenetiti, saj je po svetu na milijone ljudi, ki Stvarnika ne poznajo niti vanj ne verjamejo. (Psalm 14:1; 53:1)
4. a) Zakaj je dandanes prav razmišljati o Stvarniku? b) Katerih odgovorov znanost ne more dati?
4 Iz šol prihaja mnogo skeptikov, ki menijo, da znanost zna (oziroma bo znala) odgovoriti na vprašanja glede nastanka vesolja in življenja. Avtorja Hagene in Lenay sta v knjigi The Origin of Life (Nastanek življenja; izvirno francosko: Aux Origines de la Vie) napisala: »O nastanku življenja se na začetku enaindvajsetega stoletja še vedno na veliko razpravlja. Ta problem, ki ga je tako težko razrešiti, zahteva raziskave na vseh področjih, od brezmejnosti prostora do neskončne majhnosti materije.« Kljub temu pa v zadnjem poglavju z naslovom »Vprašanje ostaja živo« priznavata: »Preiskali smo že nekaj znanstvenih odgovorov na vprašanje, kako je življenje na zemlji nastalo. Toda zakaj je nastalo? Ali ima življenje kakšen cilj? Na ti vprašanji znanost ne zna odgovoriti. Njo zanima zgolj, ,kako‘ je kaj nastalo. ,Kako‘ in ,zakaj‘ pa sta dve popolnoma različni vprašanji. [. . .] Na vprašanje ,zakaj‘ mora najti odgovor filozofija, religija in – še zlasti – vsak od nas.«
Najti odgovore in smisel
5. Še zlasti katerim ljudem bi lahko koristilo, če bi zvedeli kaj več o Stvarniku?
5 Da, razumeti želimo, zakaj življenje obstaja, še zlasti pa to, zakaj smo tu. Poleg tega bi nas morali zanimati ljudje, ki se še niso dokopali do sklepa, da Stvarnik obstaja, in ki zagotovo ne vedo veliko o njegovih poteh. Pomislite tudi na tiste, ki izhajajo iz okolja, kjer si Boga zamišljajo precej drugače, kakor ga predstavlja Biblija. Milijarde ljudi je odraščalo na Vzhodu ali kje drugje, kjer večina ne verjame v osebnega Boga, torej v resnično osebo s privlačno osebnostjo. Ob besedi »bog« si morda predstavljajo zgolj neko nejasno silo ali abstrakten vzrok. Ti niso ,spoznali Stvarnika‘ niti njegovih poti. Če bi se te, oziroma milijone drugih s podobnimi pogledi, dalo prepričati o obstoju Stvarnika, bi bili deležni res velikih koristi. Obetala bi se jim celo večna prihodnost! Prav tako bi si lahko pridobili nekaj zares redkega – resnični smisel, resnični smoter in duševni mir v življenju.
6. Kako je danes življenje mnogih ljudi podobno izkušnji Paula Gauguina in eni od njegovih slik?
6 Naj ponazorimo: leta 1891 je francoski umetnik Paul Gauguin odpotoval v Francosko Polinezijo, v pravi pravcati raj, da bi našel smiselno življenje. A je zaradi razbrzdanega življenja v preteklosti sebi in drugim kmalu nakopal bolezen. Ko je začutil, da se mu bliža smrt, je naslikal veliko sliko. Zdi se, da je hotel z njo ,življenje razložiti kot veliko skrivnost‘. Ali veste, kako je Gauguin poimenoval to sliko? »Od kod prihajamo? Kaj smo? Kam gremo?« Morda ste že slišali koga, ki si je postavljal podobna vprašanja. Mnogi si jih. Toda ko ne najdejo zadovoljivih odgovorov, ko ne najdejo resničnega smisla v življenju, kam se lahko zatečejo? Morda sklenejo, da se njihovo življenje ne razlikuje kaj dosti od življenja živali. (2. Petrov 2:12)a
7., 8. Zakaj znanstvene raziskave same po sebi še niso dovolj?
7 Tako lahko razumete, zakaj je človek, kakršen je profesor fizike Freeman Dyson, lahko napisal: »Kot že toliko uglednih mož pred mano se tudi jaz sprašujem, kar se je spraševal že Job. Zakaj trpimo? Zakaj je svet tako krivičen? Kakšen je smoter bolečin in tragedij?« (Job 3:20, 21; 10:2, 18; 21:7) Omenili smo že, da mnogi odgovore raje iščejo v znanosti kot pa pri Bogu. Biologi, oceanografi in drugi nam širijo znanje o našem planetu in življenju na njem. Astronomi in fiziki, ki raziskujejo v drugi smeri, pa spoznavajo vedno več o našem sončnem sistemu, zvezdah in tudi oddaljenih galaksijah. (Primerjaj 1. Mojzesova 11:6.) Kaj razumnega lahko sklenemo iz takšnih dejstev?
8 Nekateri znanstveniki govorijo o tem, da se v vesolju razodeva Božji »um« oziroma »pisava«. Toda mar takšen pogled ne meri mimo bistva? V reviji Science je pisalo: »S tem ko raziskovalci govorijo, da kozmologija razodeva Božji ,um‘ oziroma ,pisavo‘, pripisujejo božanskemu to, kar bi na koncu koncev lahko bilo manj pomemben vidik vesolja – njegov fizični ustroj.« V resnici je Nobelov nagrajenec, fizik Steven Weinberg, napisal: »Bolj ko se zdi vesolje doumljivo, bolj se tudi zdi nesmiselno.«
9. Kateri dokazi lahko nam in drugim pomagajo spoznati Stvarnika?
9 Morda pa ste med milijoni, ki so zadevo resno preučili in razumejo, da je resničen smisel v življenju povezan s poznavanjem Stvarnika. Spomnite se, kaj je napisal apostol Pavel: »Ljudje ne morejo reči, da ne poznajo Boga, saj lahko že od začetka sveta spoznavajo, kakšen Bog je, po rečeh, ki jih je naredil. To kaže na Njegovo moč, ki traja večno. To kaže, da On je Bog.« (Rimljanom 1:20, Holy Bible, New Life Version) Da, obstajajo dejstva glede našega sveta in nas samih, ki lahko ljudem pomagajo spoznati Stvarnika in najti smisel, povezan z njim. Razmislite o treh vidikih tega: o vesolju okoli nas, nastanku življenja in o naših umskih zmožnostih.
Razlogi za verjetje
10. Zakaj bi morali razmisliti o »začetku«? (1. Mojzesova 1:1; Psalm 111:10)
10 Kako je naše vesolje nastalo? Morda vam je iz raznih poročil o vesoljskih teleskopih in sondah znano, da večina znanstvenikov priznava, da vesolje ne obstaja že od nekdaj. Imelo je začetek in se še vedno širi. O čem pa to govori? Prisluhnimo astronomu siru Bernardu Lovellu, ki je rekel: »Če je bilo vesolje v nekem trenutku v preteklosti blizu singularnosti, stanja neskončno majhne velikosti in neskončne gostote, se moramo vprašati, kaj je bilo prej [. . .]. Spopasti se moramo s problemom Začetka.«
11. a) Kako obsežno je vesolje? b) Kaj preciznost v vesolju nakazuje?
11 Celotna struktura vesolja, z našo Zemljo vred, razodeva presenetljivo precizno nastavitev. Na primer: dve izredni lastnosti našega Sonca in drugih zvezd sta dolgoročna učinkovitost in stabilnost. Po trenutnih ocenah je v vidnem vesolju od 50 milijard (50.000,000.000) do 125 milijard galaksij. In v naši galaksiji, Rimski cesti, je na milijarde zvezd. Sedaj pa razmislite: Vemo, da je pri avtomobilskem motorju treba najti idealno razmerje med gorivom in zrakom. Če imate avto, ga lahko peljete k izkušenemu mehaniku, ki vam bo motor nastavil tako, da vam bo tekel mirneje in učinkoviteje. Če je takšna natančnost potrebna že pri motorju, koliko bolj je potem potrebna denimo pri soncu, zvezdi z učinkovitim »zgorevanjem«? Očitno je, da so osnovne sile, ki pri tem sodelujejo, za obstoj življenja na zemlji precizno nastavljene. Ali je to zgolj naključje? Staroveški Job je moral odgovoriti na naslednje vprašanje: »Ali si ti razglasil pravila, ki uravnavajo nebesa, oziroma določil naravne zakone na zemlji?« (Job 38:33, The New English Bible) Človek tega ni naredil. Odkod torej ta preciznost? (Psalm 19:1)
12. Zakaj ni nerazumno misliti, da za stvarstvom stoji mogočna Inteligenca?
12 Ali stoji za to preciznostjo kaka stvar ali kaka Oseba, ki je človeškim očem nevidna? Razmislite o tem vprašanju v luči sodobne znanosti. Večina današnjih astronomov se strinja s tem, da obstajajo zelo mogočna nebesna telesa, črne luknje. Teh ne moremo videti, pa vendar so strokovnjaki prepričani o njihovem obstoju. Podobno tudi Biblija poroča, da v neki drugi sferi obstajajo mogočna stvarjenja, ki jih ne moremo videti, namreč duhovna stvarjenja. Če takšna mogočna, nevidna stvarjenja obstajajo, mar ni potem verjetno, da je ta preciznost, ki je vidna v vsem vesolju, plod mogočne Inteligence? (Nehemija 9:6)
13., 14. a) Kaj je znanost dejansko ugotovila glede nastanka življenja? b) Na kaj kaže obstoj življenja na zemlji?
13 Drugi sklop dokazov, ki lahko ljudem pomaga priznati Stvarnika, pa se ukvarja z nastankom življenja. Ljudje že vse od takrat, ko je Louis Pasteur opravil svoje poskuse, vedo, da življenje ne nastaja spontano iz niča. Kako pa je potem življenje na zemlji nastalo? V petdesetih letih tega stoletja so znanstveniki skušali dokazati, da bi se to utegnilo počasi razvijati v nekakšnem praoceanu, ko so po takratni atmosferi nenehno švigale strele. Toda novejši dokazi kažejo, da takšen nastanek kopenskega življenja ni verjeten, ker takšne atmosfere sploh nikoli ni bilo. Zato nekateri znanstveniki iščejo manj pomanjkljivo razlago. Toda ali tudi oni merijo mimo bistva?
14 Britanski znanstvenik sir Fred Hoyle, ki že desetletja preučuje vesolje in življenje v njem, je rekel: »Namesto da bi sprejeli neverjetno majhno verjetnost, da bi življenje nastalo po slepih naravnih silah, se je zdelo boljše domnevati, da je bil nastanek življenja premišljeno intelektualno dejanje.« Da, bolj ko spoznavamo čudesa življenja, logičnejše je, da je bil za nastanek življenja potreben inteligentni Vir. (Job 33:4; Psalm 8:3, 4; 36:9; Dejanja 17:28)
15. Zakaj se lahko reče, da ste edinstveni?
15 Prvi sklop dokazov se torej nanaša na vesolje, drugi pa na nastanek življenja na zemlji. Poglejmo si še tretjega, našo edinstvenost. V mnogih pogledih so vsi ljudje edinstveni, torej ste edinstveni tudi vi. V kakšnem smislu pa? Verjetno ste že slišali za to, da možgane primerjajo z zelo zmogljivim računalnikom. Toda novejša odkritja kažejo, da ta primerjava še zdaleč ni ustrezna. Neki znanstvenik z Massachuseškega tehničnega inštituta je rekel: »Današnji računalniki se v sposobnosti vida, govora, gibanja ali zdrave pameti ne morejo niti približno primerjati s štiriletnim otrokom. [. . .] Ocenjujejo, da je zmogljivost obdelovanja podatkov tudi pri najmočnejšem superračunalniku enakovredna živčnemu sistemu polža, kar je spet le neznaten delček moči, ki je na voljo superračunalniku znotraj [vaše] lobanje.«
16. O čem govori vaša zmožnost govorjenja jezikov?
16 Ena od zmožnosti, ki vam jo omogočajo vaši možgani, je govorjenje jezika. Nekateri govorijo dva, tri ali več jezikov, toda že znanje enega samega jezika priča o tem, da smo nekaj edinstvenega. (Izaija 36:11; Dejanja 21:37–40) Profesorja R. S. in D. H. Fouts sta vprašala: »Ali je edino človek [. . .] zmožen komunicirati z jezikom? [. . .] Vse višje živali vsekakor komunicirajo [. . .] z vonjem, s kretnjami, klici, kriki in petjem, čebele tudi s plesom. Vendar pa je videti, da živali nimajo strukturiranega slovničnega jezika, tako kot ga ima človek. Živali prav tako, kar je morda zelo pomenljivo, ne rišejo slik, ki bi kaj predstavljale. V najboljšem primeru le čečkajo.« Prav res, edino nam, ljudem, možgani omogočajo, da govorimo jezik in rišemo smiselne risbe. (Primerjaj Izaija 8:1; 30:8; Lukež 1:3.)
17. Katera je bistvena razlika med tem, ali se v ogledalo pogleda žival ali pa človek?
17 To pa še ni vse. Vi se namreč zavedate samega sebe. (Pregovori 14:10) Ali ste že kdaj opazovali ptico, psa ali mačko, kako se zagleda v ogledalu, potem pa začne kljuvati, renčati oziroma postane napadalna? Misli namreč, da vidi drugo žival, enostavno se ne prepozna. Kadar pa se v ogledalo pogledate vi, veste, da ste to vi. (Jakob 1:23, 24) Morda preverite svoj videz ali pa pomislite na to, kakšni boste videti čez nekaj let. Živali tega ne počnejo. Da, prav zaradi svojih možganov ste tako edinstveni. Komu gre zasluga za to? Odkod vam možgani, če ne od Boga?
18. Zaradi katerih umskih zmožnosti se razlikujete od živali?
18 Možgani vam tudi omogočajo, da cenite umetnost in glasbo ter da imate moralni čut. (2. Mojzesova 15:20; Sodniki 11:34; 1. kraljev 6:1, 29–35; Matevž 11:16, 17) Toda zakaj ravno vi in ne živali? One uporabljajo svoje možgane predvsem zato, da poskrbijo za trenutne potrebe – da si poiščejo hrano, partnerja oziroma si naredijo gnezdo. Samo ljudje gledajo na stvari dolgoročno. Nekateri premišljujejo celo o tem, kako bodo njihova dejanja vplivala na okolje ali njihove potomce še dolgo v prihodnosti. Zakaj? V Propovedniku 3:11, NW, o ljudeh piše: »Celo nedoglednost jim je [Stvarnik] dal v srce.« Da, vaša zmožnost, da premišljujete o tem, kaj pomeni nedoglednost, oziroma da si znate predstavljati večno življenje, je nekaj posebnega.
Naj vam Stvarnik življenje še bolj osmisli
19. S katerim tridelnim sklepanjem bi lahko pomagali ljudem razmisliti o Stvarniku?
19 Sedaj smo si pogledali le tri področja: preciznost, ki je vidna v prostranem vesolju, nastanek življenja na zemlji ter nesporno edinstvenost človeških možganov, z vsemi njihovimi raznovrstnimi zmožnostmi. O čem pa to troje govori? Morda bi lahko ljudem pomagali do odgovora z naslednjim sklepanjem. Najprej bi lahko vprašali: Ali je vesolje imelo začetek? Večina se bo strinjala, da ga je imelo. Potem vprašajte: Ali je bil ta začetek brez kakršnega koli vzroka ali pa je imel vzrok? Večina ljudi meni, da je začetek vesolja imel vzrok. To pa nas pripelje še do zadnjega vprašanja: Ali je ta začetek povzročilo nekaj večnega ali Nekdo večen? S takó jasno in logično postavljenimi vprašanji lahko mnoge navedemo na sklepanje, da Stvarnik mora obstajati! Ali ni potemtakem mogoče, da ima življenje smisel?
20., 21. Zakaj je poznavanje Stvarnika bistveno, če želimo, da bo naše življenje smiselno?
20 Naš celotni obstoj, tudi naš čut za moralno in moralo samo, bi morali povezati s Stvarnikom. Dr. Rollo May je nekoč zapisal: »Edina zadovoljiva moralnostna struktura je tista, ki je osnovana na temeljnem smislu življenja.« In kje bi to lahko našli? Takole je sklenil: »Temeljna struktura je narava Boga. Božja načela so tista, na katerih temelji življenje od začetka stvaritve do konca.«
21 Sedaj lahko razumemo, zakaj je psalmist pokazal ponižnost in modrost, ko je Stvarnika prosil: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči. Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me, ker ti si Bog rešenja mojega.« (Psalm 25:4, 5) Ko je bolje spoznal Stvarnika, je njegovo življenje zagotovo dobilo več smisla, namen in vodstvo. In tako je lahko z vsemi nami. (2. Mojzesova 33:13)
22. Kaj spada k spoznavanju Stvarnikovih poti?
22 K spoznavanju Stvarnikovih ,poti‘ spada tudi to, da še bolje spoznamo, kakšen je, da spoznamo njegovo osebnost in poti. A ker je Stvarnik neviden in strahospoštljivo močan se nam zastavi vprašanje: Kako ga lahko še bolje spoznamo? O tem bo govoril naslednji članek.
[Podčrtna opomba]
a Dr. Viktor E. Frankl je glede na izkušnje iz nacističnih koncentracijskih taborišč spoznal: »Človekovo iskanje smisla je v njegovem življenju poglavitna sila, ne pa ,manj pomembna racionalizacija‘ nagonskih teženj,« kakršne imajo živali. Pripomnil je še, da je nekaj desetletij po drugi svetovni vojni raziskava v Franciji »pokazala, da je 89 odstotkov vprašancev priznalo, da človek potrebuje ,nekaj‘, za kar živi«.
Kako bi odgovorili?
◻ Zakaj se ne smemo zadovoljiti samo z znanstvenimi informacijami glede našega vesolja?
◻ Na kaj bi lahko opozorili druge, da bi jim pomagali razmisliti o Stvarniku?
◻ Zakaj je poznavanje Stvarnika bistveno, če želimo imeti zadovoljiv smisel v življenju?
[Diagram/slika na strani 18]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Kaj ste sklenili?
Naše vesolje
↓ ↓
Nima Ima
začetka začetek
↓ ↓
Brez vzroka Z vzrokom
↓ ↓
Ga povzročilo Ga povzročil
NEKAJ večnega NEKDO večen
[Slika na strani 15]
Prostranost in preciznost, ki se kažeta v vesolju, sta že mnoge navedli na razmišljanje o Stvarniku
[Vir slike]
Strani 15 in 18: Jeff Hester (Arizona State University) and NASA