Močni kljub šibkostim

MORDA si zaradi svojih šibkosti povsem na tleh. Lahko se te držijo kot klop in se jih ne moreš in ne moreš rešiti. Mogoče si misliš, da ti to ne bo nikoli uspelo, ali pa se počutiš manjvrednega, ko se primerjaš z drugimi in ugotavljaš, da jih ne dosegaš. Ali pa se spopadaš z izčrpavajočo boleznijo, ki ti srka energijo in voljo do življenja. Kakor koli že, ne vidiš nobenega izhoda. Morda te prežemajo taki občutki, kakor so Joba, ki je rekel Bogu: »O da bi me shranil v šeolu, da bi me skril, dokler ne mine jeza tvoja, mi določil rok, in potem se me spomnil!« (Job 14:13)

Kako se lahko rešiš takšnega brezupa? Čeprav utegne biti težko, moraš za nekaj trenutkov pozabiti na svoje probleme in premišljevati o čem drugem. Razmisliš lahko na primer o vprašanjih, ki jih je Jehova zastavil svojemu zvestemu služabniku Jobu: »Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji? Povej, če kaj imaš razuma! Kdo je določil mero njeno, če menda veš? ali kdo je čeznjo potegnil merno vrvico?« (Job 38:4, 5) Ko razmišljamo, kaj ta vprašanja pravzaprav pomenijo, nas to najbrž navede, da se zavemo Jehovove nenadkriljive modrosti in moči. Za to, da dopušča trenutno stanje v svetu, zaradi katerega imamo težave, ima tehtne razloge.

»Trn v telesu«

Neki drug zvesti Božji služabnik, apostol Pavel, je prosil Jehova, naj mu odstrani »trn« iz telesa. Očitno je imel težavo, ki ni in ni hotela izginiti. Trikrat je rotil Boga, naj ga odreši te preizkušnje. Kar koli je to že bilo, bi ga lahko kakor boleč trn oropalo veselja v Jehovovi službi. Pavel je dejal, da je bilo to zanj tako, kakor da bi ga kdo stalno tepel. Jehovov odgovor na to je bil: »Dovolj ti je moja nezaslužena dobrotljivost; kajti moja moč se v šibkosti izpopolnjuje.« Jehova mu tega trna ni odstranil. Pavel se je moral z njim sprijazniti, zaradi česar je prišel do sklepa: »Kadar sem [. . .] šibek, tedaj sem močan.« (2. Kor. 12:7–10) Kaj je hotel s tem reči?

Pavlu njegov problem resda ni kar čudežno izginil. Kljub temu pa mu to ni preprečilo, da ne bi dosegel izrednih stvari v Jehovovi službi. Podporo je iskal pri Jehovu in ga nenehno prosil za pomoč. (Fil. 4:6, 7) Proti koncu svojega zemeljskega življenja je lahko dejal: »Bojeval sem dober boj, pritekel do konca, ohranil vero.« (2. Tim. 4:7)

Jehova pri izpolnjevanju svoje volje uporablja nepopolne ljudi, pa čeprav imajo napake in probleme, zato gre zasluge za njihove dosežke upravičeno pripisati njemu. Svoje služabnike lahko vodi in jim daje modrost, da se spoprijemajo s težavami in obenem ohranijo radost pri tem, ko mu služijo. Prav zares, po nepopolnih ljudeh lahko veliko doseže, pa čeprav imajo ti svoje šibke točke.

Pavel je povedal, zakaj mu Bog ni odstranil trna iz telesa, z besedami: »Da se [. . .] ne bi čutil preveč vzvišenega.« (2. Kor. 12:7) Pavla je ta »trn« spominjal na njegove omejitve in mu pomagal, da je ostal ponižen. To je v skladu s tem, kar je učil Jezus: »Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Mat. 23:12) Božji služabniki se lahko v preizkušnjah učijo ponižnosti, poleg tega pa se takrat še bolj zavedajo, da se morajo zanašati na Jehova, če želijo zvesto zdržati. Tako se lahko kakor Pavel »hvali[jo] z Jehovom«. (1. Kor. 1:31)

Skrite šibkosti

Nekateri se svojih šibkosti ne zavedajo oziroma si jih nočejo priznati. Posameznik je lahko na primer pretirano samozavesten in se preveč zanaša nase. (1. Kor. 10:12) Nadaljnja šibkost, ki je skupna mnogim nepopolnim ljudem, je želja po pomembnosti.

Joab, ki je postal poveljnik vojske kralja Davida, je bil pogumen, odločen in iznajdljiv človek. Vendar je zagrešil nekaj hudih grehov, ki so bili znak predrznosti in častihlepnosti. Brutalno je umoril dva vojaška poveljnika. Najprej je iz maščevanja ubil Abnerja. Kasneje pa je umoril še svojega bratranca Amasa, tako da ga je pod pretvezo, da ga pozdravlja, z desnico prijel za brado, da je bilo videti, kakor da ga bo poljubil, nato pa je z levico vanj zasadil meč. (2. Sam. 17:25; 20:8–10) Amasa ga je namreč nadomestil na mestu vojaškega poveljnika. Joab je, najbrž v upanju, da bo znova postavljen za vojskovodja, izkoristil priložnost in svojega tekmeca ubil. Kot lahko vidiš, Joab ni nadzoroval svojih nagnjenj, niti svojih sebičnih ambicij ne. Ravnal je kruto in ni kazal nobenih znakov obžalovanja. Ko je bil kralj David na smrtni postelji, je naročil svojemu sinu Salomonu, naj poskrbi, da bo Joab plačal za svojo hudobijo. (1. kra. 2:5, 6, 29–35)

Napačnim željam nikakor ne bi smeli podleči. Lahko ravnamo drugače kakor Joab in prevzamemo nadzor nad svojimi šibkostmi. Najprej jih moramo prepoznati in si jih priznati. Nato pa moramo ukrepati. Redno lahko molimo k Jehovu in ga prosimo, naj nam pri tem pomaga, ter marljivo preučujemo njegovo Besedo in ob tem premišljujemo, kako vse bi se lahko bojevali proti tem nagnjenjem. (Heb. 4:12) Morda bo naš boj dolg, zato ne smemo nikoli odnehati. Utegne se nadaljevati celo vse dokler bomo nepopolni. Pavel je priznal, da je z njim tako, ko je napisal: »Tega, kar želim, ne delam, delam pa to, kar sovražim.« Toda kot veš, se Pavel ni kar prepustil svojim šibkostim, kakor da svojih dejanj sploh ne bi mogel nadzorovati. Prav nasprotno, proti njim se je vztrajno bojeval in se zanašal na to, da mu bo Bog po Jezusu Kristusu pomagal. (Rim. 7:15–25) Ob neki drugi priložnosti je omenil: »Svoje telo tepem in ga usužnjujem, da ne bi, potem ko bi drugim oznanjeval, sam kako postal graje vreden.« (1. Kor. 9:27)

Ljudje težimo k temu, da opravičujemo sami sebe. Proti temu se lahko borimo tako, da na stvari vse bolj gledamo kakor Jehova, da torej delamo to, k čemur je Pavel spodbujal kristjane: »Močno sovražite hudo, oklepajte pa se dobrega.« (Rim. 12:9) V boju proti svojim šibkostim moramo biti pošteni do sebe, vztrajni in samodisciplinirani. David je prosil Jehova: »Z ognjem preizkusi obisti moje in srce moje.« (Ps. 26:2) Vedel je, da Bog lahko točno oceni naša najgloblja nagnjenja in nam pomaga, kadar to potrebujemo. Če upoštevamo smernice, ki nam jih Jehova daje po svoji Besedi in svetem duhu, bomo lahko korak za korakom napredovali, dokler ne bomo svojih slabosti nazadnje povsem premagali.

Nekatere morda bremenijo problemi, za katere menijo, da jih niso sposobni rešiti sami. Takšnim lahko zagotovo ljubeče pomagajo in jih spodbudijo občinski starešine. (Iza. 32:1, 2) Vendar je modro imeti stvarna pričakovanja. Nekaterih problemov se v tej stvarnosti ne bo dalo dokončno rešiti. Mnogi so se zato naučili z njimi spoprijemati, tako da lahko kljub temu zadovoljno živijo.

Jehova nam zagotavlja, da nas ne bo pustil samih

S kakršnimi koli problemi se že srečujemo v teh težkih časih, smo lahko prepričani, da nas bo Jehova vedno vodil in skrbel za nas. Biblija nam prigovarja: »Zato se ponižajte pod mogočno roko Boga, da bi vas ob svojem času povišal, in zvrnite nanj vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas.« (1. Pet. 5:6, 7)

Ko je Kathy, ki služi v Betelu že mnogo let, izvedela, da ima njen mož Alzheimerjevo bolezen, je menila, da nikakor ne bo kos težavam, ki so jo čakale. Vsak dan je nujno morala prositi Jehova za modrost in moč, da se ne bi zlomila. Ko je njenemu možu bolezen postopoma vse bolj napredovala, so se ljubeči bratje potrudili in se pozanimali, kako ravnati z njim, skrbne sestre pa so jima bile v čustveno oporo. Jehova ju je tako krepil in podpiral tudi po teh kristjanih. Kathy je lahko skrbela za svojega moža vse do njegove smrti kakih 11 let kasneje. Sama pravi: »Goreče in s solzami v očeh sem se zahvaljevala Jehovu za vso njegovo pomoč, saj mi je pomagal, da sem lahko vztrajala. Nisem vedela, da lahko človek tako dolgo opravlja svoje dolžnosti, čeprav je tako zelo izčrpan!«

Pomoč, da bi premagali skrite šibkosti

Kadar se človek počuti ničvrednega, morda razmišlja, da ga Jehova ne bo poslušal, ko ga bo v stiski klical na pomoč. Takrat je še posebej dobro premišljevati o tem, kar je rekel David, ko je obžaloval svoj hudi greh z Batsebo: »Srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zametaš.« (Ps. 51:17) Ker se je David iskreno kesal, je vedel, da se lahko v molitvi približa Bogu in da se ga bo on usmilil. Podobno ljubečo skrb za ljudi kaže Jezus. V Matejevem evangeliju so citirane naslednje besede preroka Izaija, ki veljajo za Jezusa: »Nalomljenega trsta ne bo zdrobil in tlečega lanenega stenja ne bo ugasnil.« (Mat. 12:20; Iza. 42:3) Ko je bil Jezus na zemlji, je pokazal sočutje do ubogih in potlačenih ljudi. V takšnih simbolično rečeno ni pogasil še zadnje iskre življenja, ki je bila na tem, da ugasne kakor tleči stenj v oljni svetilki. Ravno nasprotno: S trpečimi je ravnal nežno, da bi v njih ponovno zagorel plamen življenja. Tako je ravnal, ko je bil med ljudmi. Ali se ti ne zdi logično, da je Jezus še vedno takšen in da lahko sočustvuje s teboj, ko se spoprijemaš s svojimi šibkostmi? Spomni se, da v Hebrejcem 4:15 piše, da zna »sočustvovati z našimi šibkostmi«.

Ko je Pavel pisal o svojem »trnu v telesu«, je tudi dodal, da je bila nad njim »kakor šotor« razpeta Kristusova moč. (2. Kor. 12:7–9) Čutil je, da ga Bog po Kristusu ščiti, tako kakor se počuti zaščitenega pred vremenskimi nevšečnostmi človek, ki je v šotoru. Tudi nam se ni treba vdati šibkostim in v težavah obupati. Da bi ostali duhovno močni, lahko s pridom izkoristimo vse, kar nam Jehova priskrbuje po svoji zemeljski občini. Torej lahko naredimo vse, kar je v naši moči, nato pa čakamo na Jehova s popolnim prepričanjem, da bo vodil naše korake. Ko bomo okusili, kako nam s svojo močjo pomaga pri naših šibkostih, bomo lahko rekli enako kakor Pavel: »Kadar sem [. . .] šibek, tedaj sem močan.« (2. Kor. 12:10)

[Slika na strani 3]

Pavel je v molitvi redno prosil Jehova, naj ga vodi pri opravljanju njegove naloge

[Slika na strani 5]

Kralj David je Joabu zaupal poveljstvo nad svojo vojsko

[Slika na strani 5]

Joab je spravil s poti svojega tekmeca Amasa

[Slika na strani 6]

Starešine nam lahko priskrbijo ljubeče svetopisemske smernice, ki nam lahko pomagajo, da se spoprimemo s svojimi problemi