Sedmo poglavje

Gorje nezvestemu vinogradu!

Izaija 5:1–30

 1., 2. Kaj je »ljubljenec« zasadil in kako ga je to razočaralo?

»TA PRILIKA je v svoji izredni lepoti jezika in v tem, kako dovršeno zna predstaviti svoje krepko sporočilo, dejansko brez primere.« To je o uvodnih vrsticah 5. poglavja Izaijeve knjige povedal neki biblijski razlagalec. Izaijeve besede niso le umetniško delo, temveč ganljiv prikaz tega, kako ljubeče Jehova skrbi za svoje ljudstvo. Obenem pa nas te besede svarijo pred stvarmi, ki mu ne ugajajo.

² Izaijeva prilika se začenja takole: »Daj, da zapojem o ljubljencu svojem, ljubega svojega pesem o vinogradu njegovem: Vinograd je imel ljubljenec moj na griču prerodovitnem. Prekopal ga je in mu potrebil kamenje in ga posadil s plemenitimi trtami; in sezidal je stolp sredi njega in tudi tlačilnico je izdolbel v njem. In je čakal, da obrodi grozdje, toda rodil je viniko [divje grozdje, NW].« (Izaija 5:1, 2; primerjaj Marko 12:1.)

Skrb za vinograd

 3., 4. Kakšne ljubeče skrbi je bil deležen vinograd?

³ Bodisi da Izaija to priliko svojim poslušalcem dobesedno zapoje bodisi da ne, gotovo pritegne njihovo pozornost. Večini je verjetno dobro poznano, kako se sadi vinograd, pa tudi Izaijev opis je živ in stvaren. Kakor današnji vinogradniki tudi lastnik vinograda v tej priliki ne posadi grozdnih semen, temveč ‚plemenito‘ oziroma visokokakovostno ‚trto‘, cepič oziroma mladiko iz druge vinske trte. Temu primerno vinograd zasadi »na griču prerodovitnem«, tam, kjer bo ta uspeval.

⁴ Za to, da vinograd končno obrodi, je treba veliko dela. Izaija opisuje, kako lastnik ‚prekoplje zemljo in potrebi iz nje kamenje‘, kar je zares utrudljivo, težaško delo! Iz večjih kamnov verjetno ‚sezida stolp‘. V takšnih stolpih so v starih časih bili stražarji, ki so stražili pridelke pred tatovi in živalmi.a Vinogradnik poleg tega vinogradne terase še ogradi z obzidjem. (Izaija 5:5) To so navadno delali zato, da ne bi voda odnašala rodovitne vrhnje plasti zemlje.

 5. Kaj je vinogradnik povsem primerno pričakoval od svojega vinograda in kaj je dobil?

⁵ Ker je vinogradnik toliko storil za to, da bi zaščitil svoj vinograd, je z vso pravico pričakoval, da bo dal sad. Zato izdolbe tlačilnico oziroma stiskalnico. Toda ali težko pričakovana trgatev sploh bo? Ne, trta rodi divje grozdje.

Vinograd in njegov lastnik

 6., 7. a) Kdo je lastnik vinograda in kaj je vinograd? b) H kateri razsodbi vabi vinogradnik?

⁶ Kdo je lastnik in kaj je vinograd? Na ti vprašanji odgovori lastnik sam z naslednjimi besedami: »Sedaj pa, prebivalci jeruzalemski in možje Judovi, sodite vendar med menoj in vinogradom mojim! Kaj bi se še storilo vinogradu mojemu, česar bi ne bil že storil v njem? Zakaj, ko sem čakal, da obrodi grozdje, je rodil viniko [divje grozdje, NW]? Sedaj torej naj vam naznanim, kaj bom storil vinogradu svojemu: ograjo njegovo odpravim, da se bo paslo po njem, obzidje mu razvalim, da bodo teptali po njem.« (Izaija 5:3–5)

⁷ Seveda, Jehova je lastnik vinograda in sam sebe tako rekoč prestavi v sodno dvorano, s prošnjo, naj razsodijo med njim in njegovim vinogradom, ki ga je pustil na cedilu. Kaj pa predstavlja vinograd? Lastnik pojasni: »Vinograd GOSPODA nad vojskami je [. . .] hiša Izraelova in možje Judovi so rastlina radosti njegove.« (Izaija 5:7a)

 8. Kaj je pomenljivo pri tem, da Izaija Jehova imenuje »ljubljenec moj«?

⁸ Izaija imenuje Jehova, lastnika vinograda, ‚ljubljenec moj‘. (Izaija 5:1) Tako zaupno lahko o Bogu govori samo zato, ker je z njim v tesnem odnosu. (Primerjaj Job 29:4; Psalm 25:14.) Vendar prerokova ljubezen do Boga zbledi v primerjavi z ljubeznijo, ki jo ima Bog do svojega ‚vinograda‘, naroda, ki ga je »posadil«. (Primerjaj 2. Mojzesova 15:17; Psalm 80:8, 9.)

 9. V čem je Jehova s svojim narodom ravnal kakor z dragocenim vinogradom?

⁹ Jehova je svoj narod »posadil« v kanaansko deželo. Dal mu je zakone in predpise, ki so ga kakor zid ščitili pred tem, da bi jih drugi narodi pokvarili. (2. Mojzesova 19:5, 6; Psalm 147:19, 20; Efežanom 2:14) Poleg tega jim je Jehova dal sodnike, duhovnike in preroke, da so jih poučevali. (2. kraljev 17:13; Malahija 2:7; Dejanja 13:20) Ko je Izraelu grozil vojaški napad, jim je obudil odrešitelje. (Hebrejcem 11:32, 33) Jehova zato upravičeno vprašuje: »Kaj bi se še storilo vinogradu mojemu, česar bi ne bil že storil v njem?«

Razpoznavanje Božjega vinograda v našem času

10. Katero priliko o vinogradu je povedal Jezus?

¹⁰ Jezus je imel morda v mislih prav Izaijeve besede, ko je povedal priliko o morilskih vinogradnikih: »Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinogradnikom in odpotoval.« Žal pa so ti vinogradniki izdali lastnika vinograda in celo ubili njegovega sina. Jezus je še razložil, da v tej priliki ne nastopa le dobesedni Izrael. Rekel je namreč: »Odvzame [se vam] [mesenemu Izraelu] kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.« (Matevž 21:33–41, 43)

11. Kateri duhovni vinograd je obstajal v prvem stoletju in kaj se je zgodilo po smrti apostolov?

¹¹ Izkazalo se je, da je ta novi ‚narod‘ ‚Božji Izrael‘, duhovni narod maziljenih kristjanov, ki šteje 144.000. (Galatom 6:16; 1. Petrov 2:9, 10; Razodetje 7:3, 4) Jezus je te učence primerjal z ‚mladikami‘ na ‚pravi trti‘, ki predstavlja njega samega. Te mladike naj bi seveda rodile sad. (Janez 15:1–5) Odsevati morajo lastnosti, kakršne je imel Kristus, in sodelovati v oznanjevanju ‚te dobre novice o Kraljestvu‘. (Matevž 24:14, NW; Galatom 5:22, 23) Toda po smrti dvanajsterih apostolov je velika večina teh, ki so trdili, da so mladike na ‚pravi trti‘, dokazala, da so izrodki, ki namesto dobrih sadov rojevajo divje grozdje. (Matevž 13:24–30, 38, 39)

12. Kako Izaijeve besede obsojajo tako imenovano krščanstvo in kaj se iz njih naučijo pravi kristjani?

¹² Izaijeva obsodba Juda zato danes velja tako imenovanemu krščanstvu. S preučevanjem njegove zgodovine – vojn, križarskih pohodov, inkvizicije – odkrivamo, kako kisli so že ves čas njegovi sadovi! Pravi vinograd, sestavljen iz maziljenih kristjanov in njihovih spremljevalcev, ‚velike množice‘, pa mora Izaijevim besedam prisluhniti. (Razodetje 7:9) Da bi ugajali lastniku vinograda, morajo kot posamezniki in kot skupina rojevati sadove, ki mu ugajajo.

»Divje grozdje«

13. Kaj bo Jehova storil svojemu vinogradu, ker ta rojeva slabe sadove?

¹³ Ker se je Jehova tako izjemno potrudil, da je vzgojil svoj vinograd, upravičeno pričakuje, da bo ta postal ‚prekrasen vinograd‘. (Izaija 27:2) Toda obrodil ni nič uporabnega, temveč le »divje grozdje«, dobesedno »nekaj smrdljivega« oziroma »gnile jagode«. (Izaija 5:2, podčrtna opomba v NW; Jeremija 2:21) Jehova zato objavlja, da bo odpravil svojo zaščitno »ograjo«, s katero je bil obdal narod. Narod bo ‚dal v opustošenje‘ in ta bo tako ostal zapuščen ter bo utrpel sušo. (Beri Izaija 5:6.) Že Mojzes jih je svaril, da jih bo doletelo prav to, če ne bodo ubogali Božje postave. (5. Mojzesova 11:17; 28:63, 64; 29:22, 23)

14. Kakšne sadove Jehova pričakuje od svojega naroda in kakšne ta rodi?

¹⁴ Bog od naroda pričakuje, da bo rojeval dobre sadove. Izaijev sodobnik Miha namreč objavlja: »Kaj zahteva GOSPOD od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (Miha 6:8; Zaharija 7:9) Vendar narod ne prisluhne Jehovovemu opominu. »[Bog] je upal na sodbo, toda glej, kršenje postave; na pravičnost, toda glej, glasno vpitje.« (Izaija 5:7b, NW) Mojzes je napovedal, da bo nezvesti narod rodil strupeno grozdje s »trte sodomske«. (5. Mojzesova 32:32) Potemtakem je njihov odklon od Božje postave verjetno pomenil tudi spolno nemoralo, med drugim homoseksualnost. (3. Mojzesova 18:22) Besedno zvezo »kršenje postave« se lahko prevede tudi s »prelivanje krvi«. Posledica takšnega nasilnega ravnanja pa je gotovo »glasno vpitje« žrtev, vpitje, ki je prišlo na ušesa Tistemu, ki je vinograd zasadil. (Primerjaj Job 34:28.)

15., 16. Kako se lahko pravi kristjani obvarujejo tega, da ne bi rojevali slabih sadov, kakršne je Izrael?

¹⁵ Bog Jehova »ljubi pravičnost in pravico«. (Psalm 33:5, SSP) Judom je zapovedal: »Ne delajte krivice pri sodbi; ne bodi pristranski do ubožca in ne klanjaj se velikemu: pravično sodi svojega bližnjega!« (3. Mojzesova 19:15, SSP) Zato tudi mi ne smemo biti pristranski v svojih medsebojnih stikih. Nikoli ne smemo dovoliti, da bi ljudi sodili glede na njihovo raso, starost, imetje ali revščino. (Jakob 2:1–4) Še zlasti za vse, ki so na nadzorniških položajih, je pomembno, da ‚ne storijo ničesar po lastnem nagnjenju‘ in da si vedno, preden o čem dokončno razsodijo, prizadevajo slišati obe strani. (1. Timoteju 5:21; Pregovori 18:13)

¹⁶ Prav tako bi se lahko kristjani, ker pač živijo v brezpravnem svetu, kaj hitro nalezli negativnega ali uporniškega odnosa do Božjih meril. Toda pravi kristjani morajo biti ‚poslušni‘ Božjim zakonom. (Jakob 3:17, EI) Kljub spolni nemorali in nasilju »sedanjega pokvarjenega sveta« morajo ‚skrbno pazíti, kako živijo, ne kot nemodri, ampak kot modri‘. (Galatom 1:4; Efežanom 5:15; oboje SSP) Hočejo se obvarovati popustljivih pogledov na spolnost, pa tudi kadar med njimi pride do nesoglasij, bi te morali poravnati brez ‚srda in jeze in vpitja in preklinjanja‘. (Efežanom 4:31) Pravi kristjani tako z razvijanjem pravičnosti hvalijo Boga, s tem pa si pridobijo njegovo naklonjenost.

Cena pohlepa

17. Katero hudobno vedenje Izaija obsodi s prvim gorjem?

¹⁷ Izaija v 8. vrstici ne citira več Jehovovih besed. Sam obsodi nekatero »divje grozdje«, ki je obrodilo v Judu, in izreče prvo od šestih gorij: »Gorje vam, ki stikate hišo s hišo, ki devate njivo k njivi, da ni več prostora za druge, in vi sami prebivate sredi dežele! Meni na ušesa je rekel GOSPOD nad vojskami: Res, mnoge hiše bodo opustošene, velike in lepe, da ne bode prebivalca. Zakaj deset oral vinogradov bo dalo le eno vedro in homer semena bo dal efo.« (Izaija 5:8–10)

18., 19. Kako Izaijevi sodobniki zametajo Jehovove zakone glede lastnine in kakšne bodo zaradi tega zanje posledice?

¹⁸ V starem Izraelu je konec koncev vsa zemlja bila Jehovova. Vsaka družina je od Boga dobila dediščino, ki jo je lahko dajala v najem ali posojala, toda nikoli je ni prodala »za vselej«. (3. Mojzesova 25:23) S tem zakonom je bila preprečena zloraba, denimo nepremičninski monopol. Prav tako so bile družine obvarovane pred tem, da bi se pogreznile v preveliko revščino. Vendar so nekateri Judje v svojem pohlepu kršili Božje zakone o lastnini. Miha je napisal: »Želja jih je po njivah, pa jih ugrabijo, in po hišah, pa jih vzemo, in silo delajo možu in hiši njegovi, človeku in dediščini njegovi.« (Miha 2:2) Toda knjiga Pregovori 20:21 svari: »Posest, ki se naglo [v pohlepu, NW] pridobi v začetku, ne bode blagoslovljena ob koncu svojem.«

¹⁹ Jehova obljublja, da bo tem pohlepnežem odvzel njihov nepošteno pridobljeni dobiček. Hiše, ki so jih odžrli drugim, bodo ‚brez prebivalca‘. Njive, po katerih so hlepeli, bodo rodile le delček tistega, kolikor bi lahko. Nič ne piše, kako in kdaj natančno se bo to izpolnilo. Verjetno pa se vsaj deloma nanaša na razmere, ki so nastopile s pregnanstvom v Babilon. (Izaija 27:10)

20. Kako se lahko danes kristjani obvarujejo, da ne bi posnemali nekaterih Izraelcev v njihovem pohlepu?

²⁰ Kristjani se morajo danes paziti nenasitnega pohlepa, kakršnega so tedaj kazali nekateri Izraelci. (Pregovori 27:20) Kadar človek začne gmotnim rečem pripisovati prevelik pomen, kaj hitro pade tako nizko, da prične na nepošten način služiti denar. Zlahka se ujame v zanko sumljivih poslov ali nerealnih projektov, ki obljubljajo hitro obogatitev. »Kdor [. . .] je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni [ne bo ostal nedolžen, NW].« (Pregovori 28:20) Kako pomembno je zato, da smo zadovoljni s tem, kar imamo! (1. Timoteju 6:8)

Zanka vprašljive zabave

21. Katere grehe Izaija obsoja z drugim gorjem?

²¹ Izaija nato pove drugo gorje: »Gorje jim, ki vstajajo rano zjutraj, da hodijo za pijačo opojno, ki sede pozno v noč, da jih vname vino! Pri njih pojedinah so strune in harfe, bobnice in piščal in vino; ali dela GOSPODOVEGA ne gledajo in stvaritve rok njegovih ne premišljajo!« (Izaija 5:11, 12)

22. Kakšno pomanjkanje samodiscipline je vidno v Izraelu in kakšne bodo posledice za narod?

²² Jehova je ‚srečen Bog‘ in tudi svojim služabnikom rad privošči razumno razvedrilo. (1. Timoteju 1:11, NW ) Ampak ti uživači gredo vendarle že čez vse meje! »Tisti, ki se upijanjajo, se upijanjajo po noči,« pravi Biblija. (1. Tesaloničanom 5:7) Toda pivci iz prerokbe začno popivati že ob zori in pijejo vse do večera! Vedejo se tako, kakor da Boga ni, kakor da jih za njihova dejanja ne bo poklical na odgovor. Izaija takšnim napoveduje temno prihodnost. »Ljudstvo moje [pojde] v sužnost, ker nima spoznanja; in imenitniki njegovi bodo stradali in množica njegova bode suha od žeje.« (Izaija 5:13) Božje zavezno ljudstvo, visoki in nizki, noče ravnati po pravem spoznanju, zato bo končalo v šeolu. (Beri Izaija 5:14–17.)

23., 24. V čem naj bi kristjani pokazali samoobvladanje in zmernost?

²³ Pri nekaterih kristjanih v prvem stoletju pa so bila problem tudi »bučna veseljačenja« (NW) ali »divje zabave«. (Galatom 5:21, Byington; 2. Petrov 2:13) Zato ne preseneča, da tudi nekateri današnji posvečeni kristjani kažejo, da glede družabnih srečanj ne znajo ravno dobro presojati. Zgodilo se je že, da so nekateri zaradi zaužite prevelike količine alkoholnih pijač postali glasni in hrupni. (Pregovori 20:1) Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so se pod vplivom prevelike količine alkohola začeli vesti nemoralno. Ponekod so celo dopustili, da se je srečanje zavleklo skoraj do jutra in jih tako oviralo pri krščanskih dejavnostih naslednjega dne.

²⁴ Vendar uravnovešeni kristjani rojevajo bogovšečne sadove in se pri izbiri sprostitve znajo obvladovati in biti zmerni. Ubogajo Pavlov nasvet iz Lista Rimljanom 13:13: »Kakor po dnevi živimo spodobno, ne v požrešnosti [bučnem veseljačenju, NW] in pijančevanju.«

Sovražiti greh in ljubiti resnico

25., 26. Kakšno brezbožno razmišljanje Izraelcev Izaija razgali v tretjem in četrtem gorju?

²⁵ Prisluhnimo zdaj, ko Izaija objavi tretje in četrto gorje: »Gorje jim, ki vlečejo za seboj krivico z vrvmi ničemurnosti, greh pa kakor z debelo žrdjo! ki govore: Hiti naj, pospeši naj delo svoje, da bomo videli; in približa se naj in pride, kar je sklenil Svetnik Izraelov, da to spoznamo! Gorje jim, ki pravijo hudemu dobro in dobremu hudo, ki imajo temo za luč in luč za temo, ki delajo grenko za sladko in sladko za grenko!« (Izaija 5:18–20)

²⁶ Kako živa slika grešnikov! Na greh so pripeti tako, kakor je vprežna žival na voz. Ne bojijo se nobenega dneva sodbe. Posmehujejo se: »Pospeši naj [Bog] delo svoje.« Namesto da bi se podvrgli Božji postavi, vse obračajo na glavo in pravijo »hudemu dobro in dobremu hudo«. (Primerjaj Jeremija 6:15; 2. Petrov 3:3–7.)

27. Kako se lahko kristjani danes varujejo stališča, kakršno so imeli Izraelci?

²⁷ Kristjani se morajo za vsako ceno paziti takšnega stališča. Nočejo denimo posnemati sveta, ki trdi, da sta nečistovanje in homoseksualnost nekaj sprejemljivega. (Efežanom 4:18, 19) Seveda se lahko zgodi, da kak kristjan ‚stori napačen korak‘, kar lahko vodi do resnega greha. (Galatom 6:1, NW) Toda občinski starešine so pripravljeni pomagati takim, ki padejo in potrebujejo pomoč. (Jakob 5:14, 15) Z molitvami in biblijskim nasvetom je mogoče duhovno okrevati, sicer obstaja nevarnost, da postanemo ‚sužnji grehu‘. (Janez 8:34) Kristjani se ne posmehujejo Bogu niti ne zgubljajo zavesti, da se bliža dan sodbe, temveč si prizadevajo ostati »brez madeža in brez hibe« pred Jehovom. (2. Petrov 3:14; Galatom 6:7, 8)

28. Katere grehe je Izaija obsodil v zadnjih gorjih in kako se lahko današnji kristjani obvarujejo takšnih grehov?

²⁸ Izaija povsem primerno pristavlja še ti zadnji gorji: »Gorje jim, ki so modri v svojih očeh in razumni sami pri sebi! Gorje jim, ki so junaki v pitju vina in vrli v mešanju pijače opojne; ki opravičujejo krivičnega zaradi daru in pravičnim jemljejo njih pravico!« (Izaija 5:21–23) Te besede so bile očitno namenjene sodnikom v deželi. Današnji občinski starešine pazijo, da se ne bi zdeli »modri v svojih očeh«. Ponižno sprejemajo nasvete sostarešin in se v vsem ravnajo po organizacijskih navodilih. (Pregovori 1:5; 1. Korinčanom 14:33) Zmerni so v pitju alkoholnih pijač in jih nikoli ne uživajo pred občinskimi obveznostmi. (Ozea 4:11) Prav tako pazijo, da ne bi dajali niti vtisa, da so do koga pristranski. (Jakob 2:9, SSP) Kako drugače je to od duhovnikov tako imenovanega krščanstva! Mnogi med njimi so pripravljeni oprati krivde mnoge vplivne in bogate grešnike, kar je povsem v nasprotju s svarilom apostola Pavla v Listu Rimljanom 1:18, 26, 27, Prvem listu Korinčanom 6:9, 10 in Listu Efežanom 5:3–5.

29. Kakšen usoden konec čaka Jehovov izraelski vinograd?

²⁹ Izaija to preroško sporočilo sklene z opisom usodnega konca za vse, ki »so zaničevali postavo GOSPODA« Jehova in niso rojevali pravičnih sadov. (Izaija 5:24, 25; Ozea 9:16; Malahija 4:1) Takole objavlja: »Vzdignil bo [Jehova] bojno zastavo [znak, NW] za narod iz daljave, mu požvižgal do konca dežele, in glej, pohitel bo in hitro prišel.« (Izaija 5:26, SSP; 5. Mojzesova 28:49; Jeremija 5:15)

30. Kdo bo zbral »narod« proti Jehovovemu ljudstvu in kakšen bo izid?

³⁰ V starih časih je lahko drog na vzvišenem kraju pomenil »znak« oziroma zborno mesto za ljudstvo ali vojsko. (Primerjaj Izaija 18:3; Jeremija 51:27.) Zdaj bo Jehova sam zbral ta neimenovani »narod«, da bo izvršil njegovo obsodbo.b ‚Požvižgal mu bo‘ oziroma vzbudil pozornost za njegovo trmasto ljudstvo, ki si zasluži, da je premagano. Prerok nato opiše uren in strašen napad teh levjih zavojevalcev, ki bodo »zgrabili plen«, namreč Božji narod, »in ga odnesli na varno« v ujetništvo. (Beri Izaija 5:27–30a.) In kako žalosten konec čaka deželo Jehovovega ljudstva! »Če kdo pogleda na zemljo, glej, tema in stiska, in svetloba je otemnela vsled oblakov njenih.« (Izaija 5:30b)

31. Kako se lahko pravi kristjani obvarujejo tega, da bi bili kaznovani, tako kakor je bil Jehovov izraelski vinograd?

³¹ Vinograd, ki ga je Bog v svoji ljubezni zasadil, se je torej izkazal za pustega, primernega samo še za uničenje. Kako pomemben nauk so Izaijeve besede vsem, ki danes služijo Jehovu! Da bi se le trudili rojevati samo pravične sadove v hvalo Jehovu in za svojo lastno rešitev!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 83]

Grešnik je na greh pripet tako, kakor je vprežna žival na voz

[Slika čez celo 85. stran]