Vesoljni sodni spor, ki zadeva tudi tebe
»‚Pridite s svojo pravdo,‘ govori Jehova. ‚Predložite svoje dokaze.‘« IZAIJA 41:21, EI
1., 2. a) Kdo je vpleten v daleč najbolj odločilen sodni spor vseh časov? b) Za kaj pri tem spornem vprašanju gre?
ZGODOVINA je polna sodnih sporov. V teh sporih so sodelovale priče in bili so podani dokazi, ki so govorili v prid ene ali druge strani. Mnogi od teh primerov so se vodili proti posameznikom, mnogi so se nanašali na večje število ljudi. Toda vsi ti spori so nepomembni, če jih primerjamo z vesoljnim sodnim sporom, ki sedaj poteka, in to je daleč najodločilnejši sodni spor v zgodovini. Njegove posledice bodo vplivale na vsako osebo na zemlji, ne glede na to ali se bo vanj vključila ali ne.
2 Osrednji lik v tej sodni obravnavi je najvišja osebnost v vesolju, Bog Jehova, »ki je ustvaril nebesa in jih razpel, ki je raztegnil zemljo z njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej«. (Izaija 42:5, EI) Za kaj gre? Oporeka se njegovi božanskosti, pravičnosti njegovega vladanja nad celotnim vesoljem, tudi nad zemljo in njenimi prebivalci Imenovali bi ga lahko sporno vprašanje vesoljne suverenosti ali vrhovne oblasti.
3. Katera osnovna vprašanja vključuje ta spor glede vesoljne suverenosti?
3 Ta razprava vključuje naslednja osnovna vprašanja: Kateri izmed vseh bogov, ki se jih časti, je vreden, da bi mu zaupal svoje življenje in prihodnost? Kateri bogovi resnično obstojajo in katere so si ljudje izmislili? Ali obstoja resnični, živi, vrhovni Bog, ki lahko reši človeštvo iz sedanjega obupnega stanja in poskrbi za pravično vladavino, ki bo zagotovila resničen mir, varnost, blaginjo in zdravje?
4. Kaj se lahko reče za tiste, ki menijo, da niso vključeni v nobeno pravdo, ker že verujejo v Boga?
4 Mnogi ljudje mislijo, da niso vključeni v to sporno vprašanje, ker že verujejo v Boga. Toda ali lahko dokažejo, da je božanstvo, ki ga častijo, res pravi Bog, da so njegove obljube zanesljive in da živijo po njegovih določilih in zakonih? Če ti ljudje pritrdilno odgovorijo, potem bi morali znati odgovoriti tudi na naslednja vprašanja: Kaj dokazuje, da obstoja pravi Bog, čigar obljube so zanesljive? Kakšen je Božji namen z zemljo in človeštvom? Kje se mi nahajamo v Božjem časovnem načrtu in kaj prinaša bližnja prihodnost? Kaj želi da delamo, če pravimo, da smo na njegovi strani?
5. S kom lahko primerjamo ljudi, ki ne morejo dokazati svojega verovanja v Boga?
5 Večina ljudi, ki pravijo, da verujejo v Boga, ne more veljavno odgovoriti na ta vprašanja. Takšne ljudi se lahko primerja s tistimi, ki so v prvem stoletju trdili, da verujejo v Boga, s svojimi deli pa so to zanikali. O njih Božja beseda pravi: »Trdijo, da Boga poznajo, a v dejanjih ga zanikajo.« Da, »vera brez del je mrtva«. (Titu 1:16, JP; Jakob 2:26) Zato se tisti, ki pravijo, da verujejo v Boga, vendar tega ne morejo tudi dokazati, sploh ne razlikujejo od ljudi v minulih stoletjih, ki so verovali v lažne bogove, ki se jih davno ne časti več.
Preizkusne sodne obravnave
6., 7. a) Opiši religijo starih Egipčanov. b) Kako je spor med Jehovo in egiptovskimi bogovi zadeval Izraelce?
6 Primer za to je bil dogodek v zvezi z bogovi starodavnega Egipta, 1500 let pred našim štetjem. Egipčani so častili množico bogov, tudi živali, kot so: bik, jastreb, kača, krokodil, lev, mačka, sokol, šakal, volk in žaba. Za marsikatero od teh živali so mislili, da je utelešeni bog ali boginja, in če je kdo takšno žival namerno ubil, si je nakopal smrtno kazen. Svete živali so balzamirali in jih svečano pokopavali.
7 Jehova, Bog, ki so ga častili stari Izraelci, pa je bil čisto drugačen. Njegov zastopnik Mojzes je šel k faraonu s prošnjo, naj izpusti Jehovin narod, ki ga je takrat držal v sužnosti, kajti Jehova jim je obljubil svobodo. (2. Mojzesova 3:6–10) Toda faraon je izjavil: »Ne poznam Jehove, tudi Izraela ne bom pustil.« (2. Mojzesova 5:2) Faraon je bil prepričan, da so egiptovski bogovi močnejši od Jehove.
8., 9. a) Kako je Jehova dokazal, da je močnejši od egiptovskih bogov? b) Kaj se mora reči za egiptovske bogove, glede na to, kar se je zgodilo?
8 Kdo bo dokazal, da je pravi Bog, ki je zmožen uresničiti svoje obljube in zaščititi svoje ljudstvo? Prav kmalu so izvedeli. Jehova je napovedal: »Nad vsemi bogovi egiptovskimi napravim sodbo.« (2. Mojzesova 12:12) Je bilo tako? Da! Jehova je z desetimi uničujočimi stiskami ponižal egiptovske bogove. Deseta nadloga je bila še posebej pomembna, saj so bili ubiti egiptovski prvorojenci, tudi faraonov. To je bil neposredni udarec njihovemu glavnemu bogu Re (Amon-Re), saj so vladarji Egipta zase menili, da so bogovi, Rejevi sinovi. Za Egipčane je smrt faraonovega prvorojenca pomenila, da je umrl bog.
9 Umrl pa ni niti eden izraelski prvenec, ker jih je ščitil Jehova. Razen tega je Bog svoje ljudstvo osvobodil, kakor jim je obljubil. Končni udarec pa so egiptovski lažni bogovi dobili, ko so bili faraon in njegova vojska, vsi do zadnjega, uničeni v Rdečem morju. Jehova je tako dokazal, da je pravi Bog. Njegove obljube so bile uresničene in njegovi častilci zaščiteni. (2. Mojzesova 14:21–31) Egiptovski bogovi so torej bili nemočni in niso mogli pomagati svojim častilcem. Ti bogovi v resnici sploh niso obstojali, ljudje so si jih izmislili.
10. S kakšnim izzivom so bili soočeni častilci Jehove in Asirija?
10 Drugi sodni spor glede božanskosti je potekal kakšnih osem stoletij pozneje, za časa kralja Ezekija.a Častilce Jehove je ogrožala kruta asirska svetovna sila, ki je premagala vse narode na svoji poti. Asirija je zahtevala, naj se preda Jeruzalem, mesto v katerem je bil »Jehovin prestol« in je predstavljalo njegovo čaščenje na zemlji. (1. Letopisi 29:23) Judejski kralj Ezekija je vedel, da so »opustošili kralji asirski vse one narode in njih deželo; in vrgli so njih bogove v ogenj, ker niso bili bogovi, ampak rok človeških delo.« (Izaija 37:18, 19)
11. Kako je Jehova rešil svoje častilce in kaj je to dokazalo?
11 Zvesti Ezekija je molil k Jehovi in ga prosil za zaščito. Jehova je obljubil, da ne bo niti eno asirsko orožje udarilo Jeruzalem. (Izaija 37:33) Zgodilo se je točno po prerokbi. Namesto tega »je šel angel Jehovin in pobil v asirskem taboru sto petinosemdeset tisoč«. Po tem uničujočem porazu se je asirski kralj Senaherib umaknil. Kasneje, ko je častil svojega boga Nesroha, sta ga umorila njegova lastna sinova. (Izaija 37:36–38, EI) Jehova je tako vnovič dokazal, da je Bog resničnih prerokb, ki lahko reši svoje častilce. Asirski bogovi in bogovi narodov okoli njih so bili lažni, sploh niso obstojali in tako niso mogli zaščititi svojih privržencev.
12. Kako se je Belsazar posmehoval Jehovi?
12 Kakšni dve stoletji pozneje, se je Božje ljudstvo, ki je bilo nezvesto, nahajalo v ujetništvu Babilona, naslednje svetovne sile. Glavna značilnost Babilona je bila množica bogov, boginj in templjev. In naduti in samoljubni babilonski kralj Belsazar (Baltazar) se je posmehoval Jehovi. Priredil je veliko slavje in naročil, naj prinesejo svete posode, ki so bile zaplenjene v jeruzalemskem templju. »Pili [so] iz njih kralj, njegovi velikaši, njegove soproge in njegove stranske žene. Pili so vino in slavili bogove iz zlata in srebra, brona, železa, lesa in kamna.« (Danijel 5:1–4, EI)
13. Kaj je Danijel po Jehovinem naročilu dejal Belsazarju?
13 S tem so naravnost dražili Jehovo in ga izzivali v imenu babilonskih bogov. Jehova je navedel svojega preroka Danijela, da je smelo branil Jehovino božanskost pred kraljem Belsazarjem in vsemi, ki so bili prisotni na slavju. Belsazarju je dejal: »Nisi ponižal svojega srca, ... ampak si se vzdignil zoper Gospoda nebes. ... Slavil si bogove iz srebra in zlata, brona, železa, lesa in kamna, ki ne vidijo in nimajo razuma. Toda Boga, v čigar oblasti je tvoj dih življenja in vsa pota tvoja, nisi častil.« (Danijel 5:22, 23, EI)
14. Kako je Jehova dokazal, da je pravi Bog?
14 Nato mu je Danijel sporočil tole: Še iste noči bodo ošabnega kralja Belsazarja in Babilon premagali Medijci in Perzijci! (Danijel 5:24–27) Ali se je prerokba uresničila? Da. »Tisto noč je bil umorjen Baltazar (Belsazar), kaldejski kralj. Medijec Darij je dobil kraljestvo.« (Danijel 5:30, 31, EI) Zopet se je, kot v primerih Egipta in Asirije, Jehova potrdil kot pravi Bog, kot Bog, ki izpolni svoje obljube Božjim služabnikom je to koristilo, saj so bili osvobojeni iz ujetništva in so se vrnili v svojo domovino. Tisti pa, ki so vztrajno sledili lažnim bogovom, so padli v nesrečo.
Prerokbe za naš čas
15. a) Po čem so značilne mnoge biblijske prerokbe? b) Na kaj mislimo, kadar uporabljamo besedo »bog«?
15 Prerok Izaija je bil navdihnjen, da je zapisal prerokbe, ki so se spolnile v starem času. Toda biblijske prerokbe se pogosto, v večjem obsegu, uresničujejo tudi danes. Tako je bilo z mnogimi stvarmi, o katerih je pisal Izaija. Del njegovega sporočila vsebuje prerokbe o tem, da bo Jehova v našem času izzval vse narode in njihove bogove. Vendar z besedo »bogovi« ne mislimo samo na bogove, ki jih neposredno častijo ljudje povsod po svetu, tudi današnji poganski narodi, ampak na stvari, ki ustrezajo razčlenitvi te besede. V nekem slovarju za besedo »bog« piše: »Tisti, ki nadzira določeni vidik ali del stvarnosti; oseba ali stvar, ki ima veliko veljavo«.
16. Katere bogove častijo danes ljudstva, tudi krščanstvo?
16 Med današnje bogove spadajo milijoni bogov, ki jih častijo hindujci, pa tudi tisti, ki jih častijo budisti, šintoisti, animisti in drugi, verniki. Sem spada tudi bog pridobitništva, to je stvar, ki ima pri večini ljudi na zemlji največjo veljavo in je glavna gonilna sila njihovega življenja. Sem spadajo tudi bogovi vojaške moči in znanosti, od katerih si ljudje obetajo varnost in rešitev. Prav tako celo v krščanstvu večina ljudi ne zaupa v Boga niti mu ne služi lojalno, čeprav pravijo, da verujejo vanj: namesto tega zaupajo in služijo ljudem ali stvarem, katerim so prvenstveno vdani.
17. Za koga velja večja spolnitev Izaijeve vesti?
17 Večja izpolnitev Izaijevega sporočila velja za vse takšne bogove našega časa. Jehova poziva vse narode naj se zberejo in »govorijo«. Izziva jih. »Skupaj stopimo k pravdi.« (Izaija 41:1, EI) Danes živimo v obdobju te »pravde« za ta svet, ki živi svoje »poslednje dni«, kot je to napovedano v Drugem pismu Timoteju 3:1–5 in v Mateju 24:1–14. V tem času Jehova izziva bogove narodov, naj točno napovedo bodočnost in tako dokažejo, da so bogovi. Izziva jih tudi naj zaščitijo svoje privržence, če morejo. »Pridite s svojo pravdo,« pravi. »Predložite svoje dokaze. ... [naj] nam naznanijo, kaj se bo zgodilo.« (Izaija 41:21, 22, EI)
18. Kot kakšen se je dal prepoznati pravi Bog in kaj je obljubil svojim častilcem?
18 Vsemogočni Bog odkrije, kdo je: »Jaz sem Jehova, to je ime moje, in slave svoje ne dam drugemu, ne hvale svoje rezanim podobam.« (Izaija 42:8) Tistim, ki so na njegovi strani pa pravi: »Ne boj se, ker jaz sem s teboj, ne oziraj se plaho, ker jaz sem Bog tvoj; krepčam te, res, pomagam ti.« Obljubil jim je: »Glej, sramovali se bodo in zardevali vsi, ki so razkačeni nad teboj; uničeni bodo in propadejo, ker se bojujejo zoper tebe.« (EI) »Nobeno orožje, narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha. ... To je dediščina Jehovinih služabnikov.« (Izaija 41:10, 11; 54:17, EI)
19., 20. a) Kako je Izaija naznanil, da je Jehova določil čas, ko naj bi uredil zadeve? b) Koga je Jehova zbral v teh »poslednjih dneh« in kako ga zastopajo?
19 Jehova je dolgo časa, cela stoletja dovoljeval narodom, da hodijo po svoje. Toda napočil je čas, ki ga je On določil za ureditev razmer na zemlji. Zato objavlja: »Molčal sem dolgo časa, bil sem tih in se premagoval.« Toda sedaj »Gospod nastopi kakor junak, kot bojevnik zbudi gorečnost. Bojni klic zažene in glasen krik, zoper svoje sovražnike se izkaže kot junak.« (Izaija 42: 13, 14, EI) Jehova v prerokbah Izaije in drugih biblijskih piscev in tudi v Jezusovih prerokbah napoveduje, da bo v »poslednjih dneh« vstalo ljudstvo, ki bo goreče pričalo zanj, kot da bi bili priče v sodnem sporu ali obravnavi.
20 Ljudstvo, ki ga Jehova zbira, da bi mu služilo, dokazuje, da je pravi Bog, da rešuje svoje častilce in uničuje lažne bogove in njihove privržence. Jehovino ljudstvo danes ‚poje njegovo slavo do konca zemlje, po vseh narodih, otokih in vrhovih gora‘. (Izaija 42:10–12) S tem se spolnjuje še ena Izaijeva prerokba: »V poslednjih dneh [v našem času] ... bo gora hiše Jehovine [njegovo pravo čaščenje] trdno postavljena na vrhu drugih gora in povišana nad hribe [iznad vseh drugih oblik čaščenja] in [ljudje iz vseh] narodov se bodo stekali k njej.« K čemu spodbujajo druge? Pravicoljubne ljudi rotijo: »Pridite, da gremo na goro Jehovino, ... da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih.« (Izaija 2:2–4)
21. Kakšna vprašanja se postavljajo ob tem, ko Jehova izziva bogove narodov?
21 Zato Jehova poziva, kakor na sodišču: »Vsi narodi naj se zbero in ljudstva naj se snidejo. ... Postavijo naj priče svoje, da se opravičijo, da se bo slišalo in reklo: ‚Res je!‘« (Izaija 43:9) To je neposredni izziv bogovom narodov. Ali lahko kateri teh bogov napove, kaj prinaša prihodnost? So lahko to storili v preteklosti? Ali lahko najdejo koga, ki bi dokazal, da so se takšni bogovi potrdili kot pravi, vredni naše vdanosti? Kakšno spričevalo so si pridobili bogovi narodov in njihovi sledilci v našem času? Ali so kaj boljši od bogov starih Egipčanov, Asircev in Babiloncev? Ali pa lahko tisti, ki so pričali za Jehovo, dokažejo, da je Jehova pravi Bog, edini, ki zasluži, da ga častimo? O teh stvareh bomo razpravljali v naslednjem članku.
[Podčrtna opomba]
a V letošnji majski številki Stražnega stolpa je bilo obravnavano, kako je Jehova nagradil Ezekija, ker je zaupal vanj. Pri teh dramatičnih dogodkih je prav tako šlo za božanskost.
Vprašanja za ponovitev
◻ V čem je sporno vprašanje vesoljne suverenosti?
◻ Kako izid treh preizkusnih sporov pokaže Jehovino premoč nad lažnimi bogovi?
◻ Kako Izaija pokaže, da Jehova danes ureja zadeve?
◻ Na katera vprašanja o privržencih vseh religij je danes treba odgovoriti?
[Slika na strani 11]
Pred pravim Bogom so bili egiptovskl bogovi nemočni
[Slika na strani 12]
Asirskim bogovom in njihovim privržencem je pravi Bog zadal uničujoč udarec
[Slika na strani 13]
Danijel je častilcem babilonskih lažnih bogov sporočil Jehovino vest