Priče zoper lažne bogove
»Vi ste priče moje, govori GOSPOD [Jehova, NW], in hlapec moj, ki sem ga izvolil.« (IZAIJA 43:10)
1. Kdo je pravi Bog in v čem vse je nad vso to množico bogov, ki jih danes časte ljudje?
KDO je pravi, resnični Bog? Pred tem zelo pomembnim vprašanjem stoji danes vse človeštvo. Ljudje sicer častijo množico bogov, toda le Eden nam lahko dá življenje in srečno prihodnost. In samo za Enega lahko rečemo: »V njem živimo in se gibljemo in smo.« (Dejanja 17:28) Prav zares, samo en Bog ima pravico do častitve. Tako je, kot v Razodetju poje nebeški zbor: »Vreden si, Gospod [Jehova, NW] in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.« (Razodetje 4:11)
2., 3. a) Kako je Satan z lažjo spodbijal Jehovovo pravico do častitve? b) Kakšne posledice je zaradi greha, ki ga je storila Eva, utrpela sama ter kakšne njeni otroci in kakšen je bil izid za Satana?
2 To Jehovovo pravico do častitve je v edenskem vrtu z lažjo spodbijal Satan. Po kači je Evi rekel, da bo kakor Bog, če se bo uprla Jehovovemu zakonu in jedla od drevesa, s katerega je Jehova prepovedal jesti. Takole je rekel: »Bog [. . .] ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« (1. Mojzesova 3:5) Eva je kači verjela in jedla prepovedani sadež.
3 Satan je seveda lagal. (Janez 8:44) Eva je, ko je grešila, samo v enem pogledu postala »kakor Bog«. Nase je vzela odgovornost odločanja o tem, kaj je prav in kaj narobe. To pa je nekaj, kar bi morala pustiti Jehovu. Nazadnje je kljub Satanovi laži umrla. Edini, ki mu je Evin greh res koristil, pa je bil Satan. Seveda, Evo je nagovarjal h grehu s skritim ciljem, da sam postane bog. In ko je grešila, je postala njegov prvi človeški privrženec. Kmalu se ji je pridružil še Adam. Tudi večina njunih otrok se je, poleg tega da se je rodila »v grehu«, pustila vplivati Satanu. In kaj kmalu se je oblikoval svet, ki je bil v celoti odtujen od pravega Boga. (1. Mojzesova 6:5; Psalm 51:5)
4. a) Kdo je bog tega sveta? b) Kaj je nujno delati?
4 Ta svet je bil v povodnji uničen. (2. Petrov 3:6) Po povodnji pa se je razvil drugi, od Jehova odtujeni svet, ki še vedno obstaja. Zanj pravi Biblija takole: »Ves svet leži v Hudobnem.« (1. Janezov 5:19) Ta svet deluje proti duhu in črki Jehovove postave, zato podpira Satanove cilje. Satan je njegov bog. (2. Korinčanom 4:4) Toda Satan je v bistvu nesposoben bog. Ljudi ne more niti osrečiti niti jim ne more dati življenja. To lahko stori le Jehova. Zato se morajo ljudje, ki si želijo izpolnjenega življenja in boljšega sveta, najprej naučiti, da je pravi Bog Jehova, nato pa še, kako izpolnjevati njegovo voljo. (Psalm 37:18, 27, 28; Propovednik 12:13) Zato je nujno, da verni moški in ženske pričujejo, oznanjujejo resnico o Jehovu.
5. Kakšen »oblak prič« je omenil Pavel? Naštej nekatere od njih.
5 Takšni zvesti posamezniki so bili na zemlji že vse od samega začetka. Apostol Pavel v 11. poglavju Lista Hebrejcem navaja dolg seznam teh zvestih in jih imenuje »tako velik oblak prič«. (Hebrejcem 12:1, EI) Prvi na tem seznamu je Abel, drugi sin Adama in Eve. Iz časa pred povodnijo sta omenjena še Enoh in Noe. (Hebrejcem 11:4, 5, 7) Med temi zvestimi še posebej zbuja pozornost Abraham, praoče judovskega rodu. Abraham, imenovan tudi »Jehovov prijatelj« (NW), je bil prednik Jezusa, ‚zveste in resnične priče‘. (Jakob 2:23; Razodetje 3:14)
Abrahamovo pričevanje za resnico
6., 7. Kako vse je bilo Abrahamovo življenje in njegova dela pričevanje za to, da je Jehova pravi Bog?
6 Kako pa je Abraham služil kot priča? Z močno vero in zvestovdano poslušnostjo Jehovu. Ubogal je poziv, naj zapusti mesto Ur in ostanek svojega življenja preživi v daljni deželi. (1. Mojzesova 15:7; Dejanja 7:2-4) Večina nomadov bi raje nehala potovati in se odločila za varnejše življenje v mestu. Zato je Abraham s tem, ko je zapustil mesto in se prilagodil življenju v šotorih, prepričljivo dokazal, da zaupa v Boga Jehova. Njegova poslušnost je bila opazovalcem pričevanje. Jehova pa je Abrahama za njegovo vero tudi bogato poplačal. Abraham je, čeprav je živel v šotorih, gmotno napredoval. Tudi ko so Lota in njegovo družino ujete odpeljali in si jih je Abraham prizadeval rešiti, mu je Jehova pomagal, da je v tem uspel. Nadalje je Abrahamova žena v visoki starosti rodila sina, s čimer je bila potrjena Jehovova obljuba, da bo Abraham oče semena. Po Abrahamu so tako ljudje spoznali, da je Jehova živi Bog, ki izpolnjuje svoje obljube. (1. Mojzesova 12:1-3; 14:14-16; 21:1-7)
7 Abraham je po osvoboditvi Lota na poti domov srečal Melhizedeka, kralja v Salemu (pozneje imenovanem Jeruzalem). Ta ga je pozdravil z besedami: »Bagoslovljen bodi Abram od Boga mogočnega, Najvišjega.« Nato se je srečal še s sodomskim kraljem, ki pa ga je hotel obdarovati. Vendar je Abraham to odklonil. Zakaj? Ni maral, da bi se pojavil kak kanček dvoma o Izvoru njegovih blagoslovov. Rekel je: »Povzdigujem roko svojo proti GOSPODU, Bogu mogočnemu, Najvišjemu, nebes in zemlje Stvarniku, da ne vzamem ne niti, ne jermena, ne ničesar, kar je tvojega, da ne porečeš: Jaz sem obogatil Abrama.« (1. Mojzesova 14:17-24) Kako odlična priča je bil Abraham!
Narod prič
8. Kako je Mojzes dokazal veliko vero v Jehova?
8 Na Pavlovem seznamu prič najdemo tudi Mojzesa, Abrahamovega potomca. Ta je obrnil hrbet bogastvu Egipta. Kasneje se je celo brez strahu soočil z vladarjem te velike svetovne sile, da bi izraelske otroke popeljal v svobodo. In kaj mu je dajalo pogum? Njegova vera. Pavel pravi: ‚Mojzes je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega.‘ (Hebrejcem 11:27) Egiptovski bogovi so bili vidni, otipljivi. Njihovi kipi še danes prevzemajo ljudi. Toda za Mojzesa je bil Jehova, četudi je neviden, daleč resničnejši od teh lažnih bogov. Niti malo ni dvomil o tem, da Jehova je in da bo nagradil svoje častilce. (Hebrejcem 11:6) Mojzes je bil zares izjemna priča.
9. Kako naj bi Izrael služil Jehovu?
9 Mojzes je postal, potem ko je osvobodil Izraelce, srednik zaveze med Jehovom in Abrahamovimi potomci, tistimi po Jakobovi strani. Izrael je s tem postal Jehovova posebna lastnina. (2. Mojzesova 19:5, 6, EI) Prvič naj bi pričevali kot narod. Načeloma pa so že od njegovega nastanka veljale Jehovove besede, ki jih je po Izaiju izrekel šele kakih 800 let pozneje: »Vi ste priče moje, govori GOSPOD [Jehova, NW], in hlapec moj, ki sem ga izvolil: da bi spoznali in verovali meni in umeli, da sem jaz večno isti.« (Izaija 43:10) Kako pa so pripadniki tega novega naroda služili kot priče za Jehova? S svojo vero, poslušnostjo in po delih, ki jih je zanje storil Jehova.
10. Kako so Jehovova mogočna dela v prid Izraelu služila za pričevanje in s kakšnimi rezultati?
10 Izrael je bil kakih 40 let po svojem nastanku tik pred tem, da zavzame Obljubljeno deželo. Odposlali so oglednika, da raziščeta mesto Jeriho. In pri tem ju je neka meščanka, po imenu Rahab, zaščitila. Zakaj pa? Sama je povedala zakaj: »Slišali smo, kako je posušil GOSPOD [Jehova, NW] vode Rdečega morja pred vami, ko ste šli iz Egipta; in kar ste storili dvema kraljema Amorejcev, ki sta bila onostran Jordana, Sihonu in Ogu, ki ste ju s prokletjem pokončali. In ko smo to slišali, nam je kopnelo srce in nič ni ostalo poguma v nikomer zaradi vas; zakaj GOSPOD [Jehova, NW], vaš Bog, je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj.« (Jozue 2:10, 11) Poročila o Jehovovih mogočnih delih so torej Rahab in njene domače spodbudila, da so zapustili Jeriho in njene lažne bogove ter skupaj z Izraelci častili Jehova. Po Izraelu je Jehova dal res mogočno pričevanje. (Jozue 6:25)
11. Kakšno nalogo so v zvezi s pričevanjem imeli vsi izraelski starši?
11 Ko so bili Izraelci še v Egiptu, je Jehova poslal Mojzesa k faraonu in mu rekel: »Idi k Faraonu; kajti zakrknil sem srce njegovo in srce hlapcev njegovih zato, da bi napravil ta znamenja svoja med njimi, in zato, da bi ti pripovedoval ušesom sinov svojih in otrok sinov svojih, kar sem izvršil v Egiptu, in o znamenjih mojih, ki sem jih naredil med njimi; da boste spoznali, da sem jaz GOSPOD.« (2. Mojzesova 10:1, 2) Poslušni Izraelci so svojim otrokom pripovedovali o Jehovovih mogočnih delih. Njihovi otroci pa so o teh delih pripovedovali svojim otrokom, in tako so delali iz generacije v generacijo. Jehovova silna dela tako niso šla v pozabo. Podobno so tudi danes starši odgovorni, da pričujejo svojim otrokom. (5. Mojzesova 6:4-7; Pregovori 22:6)
12. Kako je pričevalo to, da je Jehova blagoslovil Salomona in Izrael?
12 To, da je Jehova obilno blagoslovil Izraelce, kadar so bili zvesti, je bilo pričevanje okoliškim narodom. Bilo je tako, kot je dejal Mojzes, potem ko je naštel Jehovove obljubljene blagoslove: »Vsa ljudstva na zemlji bodo videla, da se imenuješ po imenu GOSPODOVEM [Jehovovem, NW], in bala se te bodo.« (5. Mojzesova 28:10) Salomon je zaradi svoje vere dobil modrost in bogastvo. Med njegovo vladavino je narod uspeval in dolgo živel v miru. O tem času beremo takole: »Prihajali so izmed vseh ljudstev poslušat modrost Salomonovo, od vseh kraljev zemlje, ki so začuli o modrosti njegovi.« (1. kraljev 4:25, 29, 30, 34) Njegova še zlasti pomembna gostja je bila kraljica iz Sabe. Ta je, potem ko je na lastne oči videla, kako Jehova blagoslavlja narod in njegovega kralja, rekla: »Hvaljen bodi GOSPOD, Bog tvoj, ki ti je bil blagovoljen, da te je posadil na prestol svoj za kralja GOSPODU, Bogu tvojemu! Kajti Bog tvoj ljubi Izraela.« (2. letopisov 9:8)
13. Kaj je bilo Izraelovo verjetno najučinkovitejše pričevanje in kako to koristi tudi nam?
13 S čim je Izrael verjetno najučinkoviteje pričeval, pa je povedal apostol Pavel. Ko je s krščansko občino v Rimu razpravljal o naravnem Izraelu, je rekel: »Zaupali [so se jim] izreki Božji.« (Rimljanom 3:1, 2) Tako so bili nekateri zvesti Izraelci, od Mojzesa dalje, navdihnjeni, da zapišejo to, kako je Jehova ravnal z Izraelom, kakor tudi njegove nasvete, zakone in prerokbe. Ti starodavni pisci so s temi spisi vsem prihodnjim generacijam, tudi današnjim, pričevali, da je samo en Bog in da mu je ime Jehova. (Daniel 12:9; 1. Petrov 1:10-12)
14. Zakaj so bili nekateri, ki so pričali za Jehova, preganjani?
14 Na žalost pa je Izraelcem pogosto manjkala vera. Takrat je moral Jehova temu svojemu lastnemu narodu poslati priče. Mnogi od teh prič so bili preganjani. Pavel je povedal, da so nekateri »trpeli zasramovanje in bičanje, vrhutega pa spone in ječe«. (Hebrejcem 11:36) To so bili zares zvesti priče! Kako žalostno, da so jih največkrat preganjali prav rojaki, člani Jehovovega izvoljenega naroda! (Matevž 23:31, 37) Greh tega naroda je na koncu postal tako velik, da je leta 607 pr. n. š. Jehova navedel Babilonce, da so uničili Jeruzalem in njegov tempelj ter večino preživelih Izraelcev odpeljali v ujetništvo. (Jeremija 20:4; 21:10) Pa je to tudi pomenilo, da so kot narod nehali pričevati za Jehovovo ime? Nikakor.
Preskušnja bogov
15. Kako je bilo celo v babilonskem ujetništvu dano pričevanje?
15 Zvesti člani tega naroda se niti v babilonskem ujetništvu niso obotavljali pričevati o Jehovovi božanskosti in moči. Daniel je denimo neustrašeno pojasnil Nebukadnezarju sanje in razložil Belsazarju, kaj pomeni napis na zidu. Prav tako ni na škodo načel popustil pred Darijem, ko je šlo za vprašanje molitve. Nebukadnezarju so sijajno pričevali tudi trije Hebrejci, ko se niso hoteli pokloniti podobi. (Daniel 3:13-18; 5:13-29; 6:4-27)
16. Kako je Jehova napovedal vrnitev Izraelcev v njihovo deželo in zakaj naj bi do nje prišlo?
16 Toda Jehova je imel namen, da Izrael v svoji deželi ponovno da pričevanje kot narod. Ezekiel, ki je prerokoval med izgnanimi Judi v Babilonu, je napisal, kaj se je Jehova odločil storiti v zvezi s to opustošeno deželo: »Pomnožim na vas ljudi, vso družino Izraelovo, vso vkup; in v mestih se bo prebivalo in razvaline se bodo nanovo sezidale.« (Ezekiel 36:10) Zakaj pa naj bi Jehova to storil? Predvsem zato, da bi pričeval za svoje ime. Po Ezekielu je rekel: »Ne storim tega zaradi vas, o družina Izraelova, marveč zaradi imena svetosti svoje, ki ste ga oskrunili med narodi.« (Ezekiel 36:22; Jeremija 50:28)
17. Kaj je sobesedilo besed iz Izaija 43:10?
17 Prerok Izaija je bil pravzaprav ravno takrat, ko je prerokoval vrnitev Izraelcev iz babilonskega ujetništva, navdihnjen, da napiše besede v Izaiju 43:10, ki govorijo, da je Izrael Jehovova priča in služabnik. Tako je v 43. in 44. poglavju opisal Jehova kot Izraelovega Stvarnika, Oblikovalca, Boga, Svetnika, Rešitelja, Odrešenika, Kralja in Izdelovalca. (Izaija 43:3, 14, 15; 44:2) Izraelci pa Jehova pogosto niso častili kot takšnega, zato je dovolil, da so jih odpeljali v ujetništvo. Kljub temu pa so še vedno bili njegovo ljudstvo. Sam jim je rekel: »Ne boj se! kajti odkupil sem te, poklical sem te po imenu tvojem; ti si moj!« (Izaija 43:1) Izraelovo ujetništvo v Babilonu naj bi se torej končalo.
18. Kako je osvoboditev Izraela iz Babilona dokazala, da je Jehova edini pravi Bog?
18 Jehova je osvoboditev Izraela iz Babilona res spremenil v preskušnjo bogov. Lažne bogove narodov je izzval, naj pripeljejo svoje priče, sam pa je za svojo pričo imenoval Izrael. (Izaija 43:9, 12) Ko pa je Izraelu strl spone ujetništva, je dokazal, da babilonski bogovi sploh niso nobeni bogovi ter da je on sam edini pravi Bog. (Izaija 43:14, 15) Tudi s tem, ko je kakih 200 let pred tem Perzijca Cira imenoval za svojega služabnika, ki bo osvobodil Jude, je dokazal svojo božanskost. (Izaija 44:28) Izrael naj bi bil torej osvobojen. Zakaj pa? Jehova pojasnjuje: ‚Da bo [Izrael] pripovedoval hvalo mojo.‘ (Izaija 43:21) To pa bo še nadaljnja možnost za pričevanje.
19. Kakšno pričevanje je dalo Cirovo povabilo Izraelcem, naj se vrnejo v Jeruzalem, in tisto, kar so zvesti Judje delali po vrnitvi?
19 Ob določenem času je Perzijec Cir, tako kakor je bilo napovedano, zavzel Babilon. Bil je sicer pogan, vendar je oznanil Jehovovo božanskost, ko je Judom v Babilonu dejal naslednje: »Kdor je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi njegov Bog, in pojdi gori v Jeruzalem na Judovem in zidaj hišo GOSPODA, Boga Izraelovega (on je Bog!), ki je v Jeruzalemu.« (Ezra 1:3) In mnogi Judje so se odzvali. Vzeli so pot pod noge in se vrnili v Obljubljeno deželo ter na kraju, kjer je stal star tempelj, zgradili oltar. Končno jim je navzlic odvračanju in hudemu nasprotovanju uspelo obnoviti tempelj in Jeruzalem. Vse pa se je zgodilo tako, kakor je rekel Jehova, »ne z vojsko, ne z močjo, ampak po [njegovem] duhu«. (Zaharija 4:6) Vse to je bil še nadaljnji dokaz, da je Jehova res pravi Bog.
20. Kaj lahko rečemo o pričevanju za Jehovovo ime, ki ga je starodavnemu svetu kljub slabosti dal Izrael?
20 Tako je Jehova za svojo pričo še dalje uporabljal Izrael, čeprav nepopolno in včasih uporno ljudstvo. V predkrščanskem svetu je ta narod s svojim templjem in duhovništvom predstavljal svetovno središče pravega čaščenja. Kdor koli bere v Hebrejskih spisih o tem, kaj vse je Jehova storil v zvezi z Izraelom, ne bo našel niti najmanjšega razloga za dvom o tem, da je pravi Bog samo eden in da mu je ime Jehova. (5. Mojzesova 6:4; Zaharija 14:9) Pa vendar naj bi bilo za Jehovovo ime dano še večje pričevanje. To pa bomo obravnavali v naslednjem članku.
Ali se spomnite?
◻ Kako je Abraham pričeval za to, da je Jehova pravi Bog?
◻ Katera izjemna lastnost je usposobila Mojzesa, da je bil zvesta priča?
◻ Kako vse je Izrael kot narod pričeval o Jehovu?
◻ Kako je osvoboditev Izraelcev iz Babilona dokazala, da je Jehova edini pravi Bog?
[Slika na strani 10]
Abraham je z vero in poslušnostjo izjemno pričeval za Jehovovo božanskost