11. Kakšno nalogo dá Jehova svojemu služabniku in kaj razodene o svoji božanskosti?

¹¹ Krivi bogovi so nemočni, zato ne morejo privesti nobenih prič. Tako ostaja prostor za priče njim v sramoto prazen. Toda zdaj nastopi čas, da svojo božanskost potrdi Jehova. Ozre se proti svojemu ljudstvu in reče: »Vi ste priče moje [. . .] in hlapec [služabnik, NW] moj, ki sem ga izvolil: da bi spoznali in verovali meni in umeli, da sem jaz večno isti. Pred menoj ni bil upodobljen Bog mogočni in ne bode ga za menoj. Jaz, jaz sem GOSPOD, in ni ga razen mene rešitelja. Jaz sem napovedoval in reševal in oznanjal, ne pa tuj bog med vami; in vi ste mi priče, [. . .] da sem jaz Bog mogočni. Tudi od tega dne bodem večno isti, in ni ga, ki bi rešil iz roke moje. Delam, in kdo more zabraniti [moji roki]?« (Izaija 43:10–13)

14. Na kaj Jehova spomni Izraelce in za kaj je to času primeren opomin?

¹⁴ Jehova skrbi za tiste, ki častno nosijo njegovo ime. Nanje gleda kakor na »očesa svojega punčico«. Izraelce zdaj spomni na to, ko jim pove, kako jih je rešil iz Egipta ter jih nato varno vodil skozi pustinjo. (5. Mojzesova 32:10, 12) Takrat med njimi ni bilo nobenega tujega boga, saj so na lastne oči lahko videli, kakšno hudo ponižanje je doletelo vse egiptovske bogove. Vsi egiptovski bogovi skupaj niso mogli niti zaščititi Egipta niti preprečiti odhoda Izraelcev. (2. Mojzesova 12:12) Podobno tudi mogočni Babilon, v katerem je najmanj 50 templjev, posvečenih krivim bogovom, ne bo mogel ustaviti roke Vsemogočnemu, ko bo ta osvobajal svoje ljudstvo. Jasno je torej, da razen Jehova ‚ni rešitelja‘.