Jehova – Bog, ki uči
»Vse bo poučil Bog.« (JANEZ 6:45, Janko Moder)
1. Kaj Jezus zdaj dela v Kafarnaumu?
NI ŠE dolgo, odkar je Jezus Kristus naredil nekaj čudežev, zdaj pa ga vidimo v Kafarnaumu, blizu Galilejskega jezera, kako uči v tamkajšnji sinagogi. (Janez 6:1-21, 59) Mnogi mu ne verjamejo, ko pravi: »Stopil sem iz nebes.« Namesto tega ugovarjajo: »Ali ni ta Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater poznamo? Kako da sedaj pravi: Iz nebes sem prišel?« (Janez 6:38, 42) Jezus jih pograja in oznani: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan.« (Janez 6:44)
2. Kakšno podlago imamo za to, da verjamemo v Jezusovo obljubo o vstajenju?
2 Biti obujen poslednji dan, takrat ko bo vladalo Božje kraljestvo – kako čudovita obljuba! In vanjo lahko verjamemo, saj zanjo jamči Oče, Bog Jehova. (Job 14:13-15; Izaija 26:19) Jehova, ki uči, da bodo mrtvi vstali, je zares »največji učitelj od vseh«. (Job 36:22, Today’s English Version) Tudi Jezus nato pozornost usmeri na Očetov pouk in reče: »V prerokih je pisano: Vse bo poučil Bog.« (Janez 6:45, JM)
3. Katera vprašanja bomo pretehtali?
3 Vsekakor bi bila prednost biti med tistimi, za katere je prerok Izaija napisal: »In vsi otroci tvoji bodo učenci GOSPODOVI.« (Izaija 54:13) Ali smo to lahko tudi mi? Na koga vse je Jehova gledal kot na svoje otroke in jih zato tudi učil? Kateri so Jehovovi življenjsko pomembni nauki, ki jih moramo poznati in se po njih ravnati, da bi nas blagoslovil? Kako je Jehova učil nekdaj in ali danes uči enako? Vsa ta vprašanja bomo pretehtali v nadaljevanju.
Oče, Učitelj, Soprog
4. Kateri so bili prvi Jehovovi otroci, ki jih je poučeval?
4 Jehova je prvič postal Oče in Učitelj, ko je ustvaril svojega edinorojenega Sina, predčloveškega Jezusa. Ta se imenuje »Beseda«, saj je Jehovov Glavni govornik. (Janez 1:1, 14; 3:16) Služil je »pri njem [pri Očetu] kot delovodja« in bil njegov dobri učenec. (Pregovori 8:22, 30) Postal je njegov Vršilec oziroma orodje. Oče je po njem ustvaril vse drugo, tudi duhovne ‚Božje sinove‘. Kako veseli so morali biti tudi vsi ti, da so bili lahko Božji učenci! (Job 1:6; 2:1; 38:7; Kološanom 1:15-17) Zatem je bil ustvarjen še prvi človek, Adam. Tudi on je bil ‚Božji sin‘ in Biblija odkriva, da je Jehova tudi njega poučeval. (Lukež 3:38; 1. Mojzesova 2:7, 16, 17)
5. Kakšno dragoceno prednost je izgubil Adam, koga pa je Jehova kljub temu poučeval in zakaj?
5 Toda Adam si je na žalost izbral neposlušnost, zato je izgubil to prednost, da bi še dalje bil Božji sin. Pa tudi njegovi potomci niso mogli reči, da so že kar z rojstvom Božji sinovi. Toda Jehova je kljub temu poučeval nepopolne ljudi, ki so iskali njegovo vodstvo. Poučeval je na primer Noeta, ki se je izkazal za ‚pravičnega moža‘ in ‚je hodil s pravim Bogom‘. (1. Mojzesova 6:9, 13 – 7:5) Poučeval pa je tudi Abrahama, saj se je ta s svojo poslušnostjo izkazal za ‚Božjega prijatelja‘. (Jakob 2:23; 1. Mojzesova 12:1-4; 15:1-8; 22:1, 2)
6. Koga je Jehova sprejel kot za svojega »sina« in kakšen učitelj jim je bil?
6 Veliko pozneje, v Mojzesovih dneh, pa je Jehova sklenil zavezni odnos z Izraelom. Ta narod je tako postal njegovo izvoljeno ljudstvo. Bil mu je kakor »sin«. Bog je namreč rekel: »Izrael je sin moj.« (2. Mojzesova 4:22, 23; 19:3-6; 5. Mojzesova 14:1, 2) In na podlagi tega zaveznega odnosa so Izraelci lahko rekli to, kar je zapisal prerok Izaija: »Ti, o GOSPOD, si oče naš.« (Izaija 63:16) Jehova je vzel nase to očetovsko nalogo in je ljubeče učil svoje otroke, Izraelce. (Psalm 71:17; Izaija 48:17, 18) Celo ko so se mu izneverili, jim je bil milosten in jih rotil: »Povrnite se, sinovi verolomni.« (Jeremija 3:14)
7. V kakšnem odnosu je bil Izrael z Jehovom?
7 Jehova je zaradi zaveznega odnosa z Izraelom figurativno postal tudi Soprog tega naroda, ta pa je postal njegova figurativna žena. O tej ženi je prerok Izaija napisal: »Soprog tvoj je on, ki te je ustvaril, GOSPOD [Jehova, NW] nad vojskami je ime njegovo.« (Izaija 54:5; Jeremija 31:32) Jehova je tudi to vlogo Soproga častno izpolnil. Kljub temu pa je Izrael postal nezvesta žena. »Kakor ženska nezvesto zapušča prijatelja svojega,« je rekel Jehova, »tako ste nezvesto ravnali proti meni, o hiša Izraelova.« (Jeremija 3:20) Navzlic temu pa je Jehova še naprej rotil sinove te svoje nezveste žene; še dalje je bil njihov »učitelj«. (Izaija 30:20, EI; 2. letopisov 36:15)
8. Katero figurativno ženo v protipodobi ima Jehova, čeprav je zavrnil Izrael kot narod?
8 Toda nazadnje je Bog zavrnil Izrael, saj je ta zavrnil in ubil njegovega Sina, Jezusa Kristusa. Judovski narod tako ni bil več njegova figurativna žena, sam pa ni bil več Oče niti Učitelj njenih trmastih otrok. (Matevž 23:37, 38) Seveda pa je Izrael bil le tipska oziroma simbolična žena. Apostol Pavel je navajal Izaijevo knjigo 54:1, kjer govori o ‚nerodovitni‘ ženi, ki pa je drugačna, razlikuje se od ‚omožene‘, naravnega Izraela. Odkriva, da so otroci te ‚nerodovitne‘ žene, ki jo imenuje tudi »gornji Jeruzalem«, maziljeni kristjani. V protipodobi je torej ta figurativna žena Božja nebeška organizacija duhovnih stvarjenj. (Galatom 4:26, 27)
9. a) Na koga je Jezus mislil, ko je govoril o ‚otrocih tvojih, ki bodo učenci Jehovovi‘? b) Na kateri podlagi lahko ljudje postanejo duhovni Božji sinovi?
9 Jezus je torej, ko je v kafarnaumski sinagogi citiral Izaijevo prerokbo »Vsi otroci tvoji bodo učenci GOSPODOVI«, imel v mislih tiste, ki bodo postali »sinovi« ‚gornjega Jeruzalema‘, Božje ženi podobne nebeške organizacije. In judovski poslušalci so lahko, če so sprejeli nauke Božjega nebeškega predstavnika, Jezusa Kristusa, postali otroci te Božje, prej nerodovitne, nebeške žene in »svet narod«, duhovni ‚Božji Izrael‘. (1. Petrov 2:9, 10; Galatom 6:16) Apostol Janez je to veličastno možnost, ki jo je omogočil Jezus, možnost, postati duhovni Božji sin, takole opisal: »V svojo last je prišel, in svojci ga niso sprejeli. A katerikoli so ga sprejeli, jim je dal oblast, da postanejo otroci Božji, njim, ki verujejo v ime njegovo.« (Janez 1:11, 12)
Jehovov življenjsko pomembni pouk
10. Kaj je Jehova takoj po uporu v Edenu učil o ‚semenu‘ in kdo se je izkazal za to Seme?
10 Jehova kakor ljubeč Oče seznanja svoje otroke s tem, kaj namerava. Ko je tako neki uporni angel zapeljal prvi človeški par v neposlušnost, je Jehova nemudoma naznanil, kaj bo storil, da bo izpolnil svoj namen, spremenil zemljo v raj. Rekel je, da bo povzročil sovraštvo med ‚staro kačo‘, Satanom Hudičem, in »ženo«. Pojasnil je, da bo ženino »seme« Satanu strlo »glavo«. (1. Mojzesova 3:1-6, 15; Razodetje 12:9; 20:9, 10) Videli smo torej, da je žena, kasneje spoznana tudi za »gornji Jeruzalem«, Božja nebeška organizacija duhovnih stvarjenj. Toda kdo je njeno »seme«? Božji sin, Jezus Kristus. Tisti, ki je prišel iz nebes in ki bo končno uničil Satana. (Galatom 4:4; Hebrejcem 2:14; 1. Janezov 3:8)
11., 12. Kako je Jehova o svojem življenjsko pomembnem nauku o »semenu« povedal še več?
11 Jehova pa je o tem življenjsko pomembnem nauku o ‚semenu‘ povedal še več, ko je Abrahamu obljubil tole: »Obiloma [te bom] blagoslovil in silno pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu [. . .]; in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem.« (1. Mojzesova 22:17, 18) Po apostolu Pavlu pa je še pojasnil, da je to obljubljeno Abrahamovo seme Jezus Kristus in da bodo del tega ,semena‘ še drugi. Pavel je tako napisal: »Če ste [. . .] Kristusovi, potem ste Abrahamovo seme, in po obljubi dediči.« (Galatom 3:16, 29)
12 Poleg tega je Jehova razodel, da bo Kristus, Seme, prišel iz Judove kraljevske linije in da bo ‚njemu pokorščina narodov‘. (1. Mojzesova 49:10) Za kralja Davida iz tega Judovega rodu pa je obljubil: »Postavim seme njegovo, da večno traja, in prestol njegov kakor dnevi nebes. Večno bodi seme njegovo in prestol njegov kakor solnce pred mano.« (Psalm 89:3, 4, 29, 36) In ko je angel Gabriel oznanil Jezusovo rojstvo, je tudi povedal, da bo ta otrok Božji postavljeni Vladar, Davidovo seme. »Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval,« je povedal, »in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega, [. . .] in kraljestvu njegovemu ne bo konca.« (Lukež 1:32, 33; Izaija 9:6, 7; Daniel 7:13, 14)
13. Kako se moramo odzvati na Jehovov nauk, da bi nas Bog blagoslovil?
13 Da bi nas Jehova blagoslovil, pa moramo ta življenjsko pomembni nauk o Božjem kraljestvu poznati in v skladu z njim ravnati. Verjeti moramo, da je Jezus prišel iz nebes, da je od Boga postavljeni Kralj – kraljevsko Seme, ki bo nadzorovalo obnovo raja na zemlji – in da bo obudil mrtve. (Lukež 23:42, 43; Janez 18:33-37) Judom v Kafarnaumu bi torej moralo biti jasno, da je Jezus, ko je govoril o vstajenju mrtvih, govoril resnico. Saj je komaj nekaj tednov pred tem, najverjetneje v Kafarnaumu, obudil dvanajstletno hčerko nekega načelnika shodnice! (Lukež 8:49-56) Prav gotovo pa imamo tudi mi dovolj razlogov, da verjamemo v Jehovov upanje vzbujajoč nauk o Kraljestvu in ravnamo v skladu z njim!
14., 15. a) Kako pomembno je bilo Božje kraljestvo Jezusu? b) Kaj o Jehovovem kraljestvu moramo razumeti in biti zmožni tudi pojasniti?
14 Jezus je vse svoje zemeljsko življenje predal poučevanju o Jehovovem kraljestvu. Božje kraljestvo je postalo tema njegove službe. Celo svoje sledilce je učil, naj prosijo zanj. (Matevž 6:9, 10; Lukež 4:43) Prednost postati »sinovi kraljestva« je torej bila namenjena naravnim Judom, toda večina njih jo je, ker jim je manjkalo vere, zgubila. (Matevž 8:12; 21:43) Zato je Jezus razodel, da bo to prednost dobila le »mala čreda«. Ti »sinovi« pa v njegovem nebeškem Kraljestvu postanejo ‚njegovi sodediči‘. (Lukež 12:32; Matevž 13:38; Rimljanom 8:14-17; Jakob 2:5)
15 Koliko kraljestvenih sodedičev pa bo s Kristusom vladalo zemlji v nebesih? Po Bibliji le 144.000. (Janez 14:2, 3; 2. Timoteju 2:12; Razodetje 5:10; 14:1-3; 20:4) Toda Jezus je rekel, da ima še ‚druge ovce‘, ki bodo zemeljski podložniki te kraljestvene vlade. Te bodo na rajski zemlji večno uživale popolno zdravje in mir. (Janez 10:16; Psalm 37:29; Razodetje 21:3, 4) Zato moramo razumeti ta Jehovov nauk o Kraljestvu in ga biti sposobni tudi pojasniti.
16. Katerega pomembnega Jehovovega nauka se moramo naučiti in ravnati po njem?
16 Apostol Pavel pa je razodel še en pomemben Jehovov nauk. Rekel je: »Sami ste od Boga poučeni, da se ljubite med seboj.« (1. Tesaloničanom 4:9) Da bi ugajali Jehovu, moramo odsevati takšno ljubezen. Biblija namreč pravi, da ‚je Bog ljubezen‘, zato moramo posnemati njegov zgled in ljubiti druge. (1. Janezov 4:8; Efežanom 5:1, 2) Mnogim ljudem pa je v tem na žalost hudo spodletelo in se niso naučili ljubiti soljudi, tako kakor nas to uči Bog. Kako pa je z nami? Ali smo se odzvali na ta Jehovov nauk?
17. Čigavo mnenje bi morali posnemati?
17 To, da smo dovzetni za ves Jehovov pouk, je življenjsko pomembno. Bodimo enakega mnenja kakor biblijski psalmist, ki je napisal: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči. Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me.« »Uči me postave svoje! Dobre razsodnosti in spoznanja me úči [. . .] Razsodkov svojih me úči!« (Psalm 25:4, 5; 119:12, 66, 108) Če tudi vi čutite tako kakor psalmist, boste lahko med brezštevilno množico Jehovovih učencev.
Velika množica učencev
18. Kaj se bo po Izaijevi prerokbi zgodilo v našem času?
18 Prerok Izaija je napovedal, kaj se bo zgodilo v našem času: »In zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše GOSPODOVE trdno postavljena na vrhu drugih gorá [. . .] In mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro GOSPODOVO, v hišo Boga Jakobovega, da bi nas učil o potih svojih.« (Izaija 2:2, 3; Miha 4:2) Kdo pa so ti, ki jih poučuje Jehova?
19. Kdo danes spada k tistim, ki jih poučuje Jehova?
19 Del njih niso samo tisti, ki bodo vladali s Kristusom v nebesih, temveč tudi drugi. Že prej smo omenili, da je Jezus rekel, da ima poleg ‚male črede‘ dedičev Kraljestva še ‚druge ovce‘, to je zemeljske podložnike Kraljestva. (Janez 10:16; Lukež 12:32) K temu razredu drugih ovc spada »velika množica«, ki bo preživela ‚veliko stisko‘ in ki ima, ker veruje v Jezusovo prelito kri, pred Jehovom priznan položaj. (Razodetje 7:9, 14) Druge ovce sicer niso neposredno prištete k ‚sinovom‘, o katerih piše v Izaiju 54:13, toda vseeno so blagoslovljene s tem, da jih poučuje Jehova. Čisto prav ga naslavljajo z »oče«, saj bo po ‚Očetu večnosti‘, Jezusu Kristusu, on pravzaprav njihov Dedek. (Matevž 6:9; Izaija 9:6)
Kako Jehova poučuje
20. Kako vse poučuje Jehova?
20 Jehova poučuje na mnogo načinov. Za to denimo uporablja svoja ustvarjalna dela. Ta pričajo o njegovem obstoju, pa tudi o njegovi veliki modrosti. (Job 12:7-9; Psalm 19:1, 2; Rimljanom 1:20) Poleg tega poučuje še tako, da govori sam, neposredno. Tako je poučeval Jezusa, ko še ni bil človek. Podobno lahko beremo tudi o treh primerih, ko je tudi z ljudmi na zemlji govoril sam, neposredno iz nebes. (Matevž 3:17; 17:5; Janez 12:28)
21. Katerega angela je Jehova še zlasti uporabljal za svojega predstavnika, in kako vemo, da je uporabljal tudi druge?
21 Jehova pa poučuje tudi po svojih predstavnikih, angelih, ter po svojem Prvorojencu, ‚Besedi‘. (Janez 1:1-3) Čeprav bi Jehova v edenskem vrtu lahko sam neposredno govoril s svojim popolnim človeškim sinom Adamom, pa je najverjetneje govoril z njim po predčloveškem Jezusu. (1. Mojzesova 2:16, 17) Ta, Jezus, je bil bržkone tudi ‚Jehovov angel, ki je šel pred vojsko Izraelcev‘ ter za katerega je Jehova zapovedal: »Poslušaj njegov glas.« (2. Mojzesova 14:19; 23:20, 21) Jezus je bil, predno je postal človek, brez dvoma tudi ‚knez vojske Jehovove‘, ki se je pojavil pred Jozuetom in ga okrepil. (Jozue 5:14, 15) Jehova pa je poučeval tudi po drugih angelih, denimo po tistih, po katerih je Mojzesu objavil svojo Postavo. (2. Mojzesova 20:1; Galatom 3:19; Hebrejcem 2:2, 3)
22. a) Po kom je Jehova učil na zemlji? b) Po katerem bistvenem sredstvu pa Jehova poučuje ljudi danes?
22 Bog Jehova pa je poučeval tudi po človeških predstavnikih. Tako so v Izraelu starši morali učiti svoje otroke; proroki, duhovniki, knezi in leviti pa so poučevali narod o Jehovovi Postavi. (5. Mojzesova 11:18-21; 1. Samuelova 12:20-25; 2. letopisov 17:7-9) Božji Glavni govornik na zemlji pa je bil Jezus. (Hebrejcem 1:1, 2) Jezus je večkrat rekel, da je tisto, kar uči, natanko to, kar se je sam naučil od Očeta. Zato so bili tisti, ki so ga poslušali, pravzaprav Jehovovi učenci. (Janez 7:16; 8:28; 12:49; 14:9, 10) Jehova pa je svoje izreke dal tudi zapisati, zato dandanes ljudi predvsem uči po navdihnjenem Svetem pismu. (Rimljanom 15:4; 2. Timoteju 3:16)
23. Katera vprašanja bomo pretehtali v naslednjem članku?
23 Danes živimo v pomembnem času. Sveto pismo namreč obljublja, da se ‚bodo v poslednjih dneh [v katerih mi živimo] mnogi učili o Jehovovih poteh‘. (Izaija 2:2, 3) Kako pa se takšno poučevanje pripravlja? In kaj moramo delati, da bi nam sedanji Jehovov veličastni učni program koristil ter bi v njem lahko sodelovali? Ti vprašanji bomo pretehtali v naslednjem članku.
Kako bi odgovorili?
◻ Kako je Jehova postal Oče, Učitelj in Soprog?
◻ Kaj Jehova uči o ‚semenu‘?
◻ Kateri življenjsko pomembni Božji nauk moramo upoštevati?
◻ Kako Jehova uči?
[Slika na strani 10]
Obujenje Jairove hčere je bilo podlaga za vero v Jezusovo vstajenjsko obljubo