Osemnajsto poglavje

Jehova poživlja duha ponižnim

Izaija 57:1–21

1. Kaj je zagotovil Jehova in kakšna vprašanja se ob tem zastavijo?

»TAKO govori Visoki in Vzvišeni, ki večno prestoluje in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.« (Izaija 57:15, SSP) To je napisal prerok Izaija v osmem stoletju pr. n. š. Kaj se je takrat dogajalo na Judovem, da je to sporočilo pomenilo takšno spodbudo? Kako te navdihnjene besede pomagajo današnjim kristjanom? Na ti vprašanji bomo lahko odgovorili ob pregledovanju 57. poglavja Izaijeve knjige.

»Vi pa, približajte se«

2. a) Na kateri čas se očitno nanašajo besede iz 57. poglavja Izaijeve knjige? b) V kakšnem položaju so pravični v Izaijevih dneh?

² Ta del Izaijevega prerokovanja se očitno nanaša na čas, ko je živel Izaija. Poglejte, kako se je že ukoreninila hudobija: »Pravični gine, a nihče ne premisli v srcu [pa si nihče ne vzame k srcu, SSP], in z milostjo obdarovane pobira smrt, a nihče se ne zmeni, da se izpred nesreče pobira pravični. V pokoj gre pravični; počivajo na ležiščih svojih, katerikoli hodijo v poštenosti svoji.« (Izaija 57:1, 2) Če pravični pade, ni za to mar nikomur. Za njegovo prezgodnjo smrt se nihče ne zmeni. Smrtno spanje mu prinese mir, odrešitev od trpljenja, katero so mu prizadevali brezbožni, in pobeg iz nesreče. Božji izvoljeni narod se je pogreznil v obžalovanja vredno stanje. Toda tisti, ki ostajajo zvesti, so gotovo spodbujeni, ker vedo, da Jehova ne le vidi, kaj doživljajo, temveč jih tudi podpira.

3. Kako Jehova nagovori hudobno Judovo pokolenje in zakaj?

³ Jehova hudobno Judovo pokolenje poziva: »Vi pa, približajte se, vražarice otroci, prešeštnika in nečistnice zarod!« (Izaija 57:3) Takšen sramoten opis, namreč da so otroci vražarice ter zarod prešuštnika in nečistnice, so si povsem zaslužili. Krivo čaščenje, h kateremu so se obrnili, zajema gnusno malikovanje, spiritizem in nemoralno spolno početje. Zato Jehova te grešnike sprašuje: »Zoper koga se razveseljujete? komu se režite in kažete jezik? Ali niste rojeni v grehu, niste li seme lažnivo, ki se razvnemate za malike pod slehernim drevesom zelenečim, ki koljete otročiče po dolinah, pod skalnimi razpokami?« (Izaija 57:4, 5)

4. Česa so krivi hudobni na Judovem?

⁴ Hudobni na Judovem se svojemu nespodobnemu poganskemu čaščenju vdajajo javno, ‚razveseljujejo se‘. Posmehujejo se Božjim prerokom, ki so bili poslani k njim, da bi jih usmerili na pravo pot, ter jim v svoji brezsramnosti in nespoštljivosti kažejo jezik. Res da so Abrahamovi otroci, toda zaradi svoje upornosti so otroci, rojeni v grehu, in lažnivo seme. (Izaija 1:4; 30:9; Janez 8:39, 44) Med velikimi drevesi na deželi spodbujajo versko vnemo v svojem malikovalskem čaščenju. In kako krutem čaščenju! Celo svoje lastne otroke morijo, kakor narodi, katere je Jehova zaradi njihovih gnusnih dejanj izgnal iz dežele! (1. kraljev 14:23; 2. kraljev 16:3, 4; Izaija 1:⁠29)

Izlivanje pitne daritve kamenju

5., 6. a) Kaj so si Judje izbrali namesto čaščenja Jehova? b) Kako očitno in razširjeno je Judovo čaščenje malikov?

⁵ Poglejte, kako globoko so na Judovem zabredli v malikovanje: »Med gladkimi kameni v potoku je tvoj del, nečistnica; oni, oni so delež tvoj; tudi njim si izlivala pitno daritev, darovala jedilno daritev. Ali naj se za to potolažim?« (Izaija 57:6) Judje so Božje zavezno ljudstvo, vendar namesto, da bi častili Boga, nabirajo rečno kamenje in si iz njega izdelujejo bogove. David je objavil, da je Jehova njegov delež, ti grešniki pa so si za svoj delež izbrali nežive, kamnite malike in jim izlivali pitne daritve. (Psalm 16:5; Habakuk 2:19) Kje naj Jehova najde tolažbo, ko pa ljudstvo, ki predstavlja njegovo ime, tako izkrivlja čaščenje?

⁶ Juda malikuje vsepovsod: pod drevesi, v dolinah, na hribih in v mestih. Toda Jehova vse to vidi in po Izaiju razgalja njegovo pokvarjenost: »Na visoki, vzvišeni gori si napravila ležišče svoje; tudi si hodila tja gori opravljat daritev. In za vrati in za podbojem si postavila spomenik svoj.« (Izaija 57:7, 8a) Juda si je na višavah postlal ležišče duhovne nečistosti in tam žrtvuje tujim bogovom.a Celo v zasebnih hišah so imeli za vrati in za podboji malike.

7. S kakšnim duhom Judje sodelujejo v nemoralnem čaščenju?

⁷ Nekateri se morda sprašujejo, zakaj so se Judje tako zapletli v nečisto čaščenje. Ali jih je kakšna močnejša sila navedla, da so zapustili Jehova? Odgovor je nikalen. Judje so to storili povsem prostovoljno, celo željno. Jehova izjavlja: »Stran od mene si se razgaljala in vzpenjala, razširjala si svoje ležišče in si izgovarjala od njih plačilo [sklepala zavezo z njimi, NW], ljubila si njihovo ležišče, zrla v njihovo nagoto.« (Izaija 57:8b, SSP) Judje so kot narod sklenili zavezo s krivimi bogovi in uživajo v tem nedovoljenem odnosu z njimi. Še zlasti jim je všeč nemoralno spolno početje – k čemur verjetno spada tudi uporaba faličnih simbolov – ki je značilno za čaščenje teh bogov!

8. Pod vlado katerega kralja se je na Judovem malikovalstvo še posebej razbohotilo?

⁸ Opis tega tako zelo nemoralnega, krutega čaščenja malikov ustreza temu, kar vemo o nekaterih hudobnih Judovih kraljih. Manasej je na primer zgradil višave, postavil oltarje Baalu in na dve tempeljski dvorišči postavil krivoverske oltarje. Svoje sinove je žrtvoval v ognju, se ukvarjal z magijo, vedeževanjem in širil spiritistične običaje. Prav tako je v Jehovov tempelj postavil rezano podobo ašere, ki jo je bil naredil.b Juda je zapeljeval, da je delal, »kar je hudo, bolj nego narodi, ki jih je GOSPOD potrebil«. (2. kraljev 21:2–9) Nekateri tudi menijo, da je dal Manasej umoriti Izaija, čeprav se njegovo ime v Izaiju 1:1 ne omenja.

‚Pošiljala si svoje sle‘

9. Zakaj Juda pošilja svoje sle »daleč«?

⁹ Judov greh pa ni samo v tem, da služi krivim bogovom. Jehova po svojem govorniku Izaiju pravi: »K Molohu si hodila z oljem in množila svoja mazila, pošiljala si daleč svoje sle in se poniževala do podzemlja [šeola, NW].« (Izaija 57:9, SSP) Nezvesto Judovo kraljestvo hodi k »Molohu«, kar je po hebrejsko »kralj« (verjetno gre za kralja tuje sile), ter mu daje draga in lepa darila, upodobljena z oljem in dišečimi mazili. Pošilja sle v oddaljene kraje. Zakaj? Da bi nejudovske narode pregovorilo, naj z njim sklenejo politično zvezo. Jehovu je obrnilo hrbet in začelo zaupati tujim kraljem.

10. a) Kako si kralj Ahaz prizadeva skleniti zvezo z asirskim kraljem? b) Kako gre Juda ‚do šeola‘?

¹⁰ Zgled tega imamo v dneh kralja Ahaza. Ta nezvesti Judov kralj se zaradi zveze med Izraelom in Sirijo čuti ogroženega, zato pošlje poslance k Tiglat-pileserju III., asirskemu kralju, s sporočilom: »Hlapec sem tvoj in tvoj sin; pridi gori in me reši iz roke sirskega kralja in iz roke kralja Izraelovega, ki sta se vzdignila zoper mene.« Ahaz asirskega kralja podkupi s srebrom in zlatom, ta pa se nato odzove z uničujočim napadom na Sirijo. (2. kraljev 16:7–9) Juda se v svojih zvezah z nejudovskimi narodi poniža do »globin šeola« (An American Translation). Zaradi teh zvez bo umrl oziroma nehal obstajati kot neodvisna kraljevina.

11. Kakšen lažen občutek varnosti kaže Juda?

¹¹ Jehova še naprej govori Judu: »Na svojih mnogih potih si bila trudna, a nisi rekla: Zaman je! Poživila se je moč tvoja, zato nisi opešala.« (Izaija 57:10) Narod se je močno trudil na svojih odpadniških poteh in ne vidi, kako brezupno je to njegovo početje. Nasprotno. Vara se z mislijo, da je uspešen po svoji lastni moči. Počuti se poživljenega in zdravega. Kako nespametno!

12. V čem je stanje v tako imenovanem krščanstvu vzporedno stanju, ki je vladalo v Judu?

¹² Danes obstaja organizacija, ki s svojim vedenjem spominja na Juda v Izaijevih dneh. Tako imenovano krščanstvo uporablja Jezusovo ime, hkrati pa se povezuje z narodi in svoje prostore za čaščenje polni z maliki. Njegovi privrženci malike nameščajo celo v svoje domove. Tako imenovano krščanstvo je svoje mlade žrtvovalo v vojnah narodov. Kako zelo mora vse to žaliti pravega Boga, ki kristjanom zapoveduje: »Bežite od malikovalstva!« (1. Korinčanom 10:14) Z vpletanjem v politiko tako imenovano krščanstvo ‚nečistuje s kralji zemeljskimi‘. (Razodetje 17:1, 2) V bistvu je velik privrženec Združenih narodov. Kaj čaka to versko vlačugo? Poglejmo, kaj Jehova pravi njegovi predpodobi, nezvestemu Judu, ki ga še posebej predstavlja glavno mesto Jeruzalem.

‚Zbirka tvoja te ne bo rešila‘

13. V čem Juda ‚laže‘ in kako se odzove na Jehovovo potrpežljivost?

¹³ »Koga si se plašila in bala, da si se lagala?« sprašuje Jehova. Res dobro vprašanje! Juda zagotovo ne kaže nikakršnega zdravega pobožnega strahu do Jehova. Če bi ga, ne bi postal narod lažnivcev, častilcev krivih bogov. Jehova še pravi: »Nisi [se] spominjala mene, ne premislila tega v srcu[.] Nisem li jaz molčal, in to od nekdaj? in mene se nisi bala.« (Izaija 57:11) Jehova je tiho in Juda ne kaznuje takoj. Ali Juda to ceni? Ne. Namesto tega Božjo prizanesljivost razume kot brezbrižnost. Do Boga je izgubil ves strah.

14., 15. Kaj Jehova pravi o Judovih delih in njegovi ‚zbirki‘?

¹⁴ Vendar se bo obdobje Božje potrpežljivosti končalo. Jehova z mislijo na ta čas oznanja: »Jaz razglasim pravičnost tvojo in dela tvoja, nič ti ne bodo koristila. Ko boš vpila, naj te rešijo zbrani maliki tvoji [te tvoja zbirka ne bo rešila, NW]! toda nje vse pobere veter, sapa jih odnese.« (Izaija 57:12, 13a) Jehova bo razgalil Judovo hlinjeno pravičnost. Hinavsko početje Judu ne bo nič koristilo. Njegova »zbirka«, vsi njegovi maliki ga ne bodo rešili. Ko bo nesreča nastopila, bo navaden vetrič odpihnil vse bogove, v katere je upal.

¹⁵ Jehovove besede se izpolnijo leta 607 pr. n. š., ko babilonski kralj Nebukadnezar uniči Jeruzalem, požge tempelj in večino ljudstva odpelje v ujetništvo. »Tako je bil Juda preseljen v ujetništvo iz dežele svoje.« (2. kraljev 25:1–21)

16. Kaj čaka tako imenovano krščanstvo in ostali del ‚Babilona Velikega‘?

¹⁶ Podobno tudi tako imenovanega krščanstva vsa ta kopica malikov ne bo rešila ob dnevu Jehovove jeze. (Izaija 2:19–22; 2. Tesaloničanom 1:6–10) Odstranjeno bo skupaj z ostalim delom ‚Babilona Velikega‘, svetovnega krivoverstvenega imperija. Simbolična škrlatna zver in njeni deseteri rogovi bodo ‚[Babilon Veliki] naredili pustega in nagega ter meso njegovo pojedli in njega sežgali v ognju‘. (Razodetje 17:3, 16, 17) Kako veseli smo, da smo ubogali zapoved: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« (Razodetje 18:4, 5) Da se le ne bi nikoli vrnili vanj ali na njegove poti.

‚Kdor se zateka k meni, dobi v last deželo‘

17. Kaj je obljubljeno tistemu, ‚ki se k [Jehovu] zateka‘, in kdaj je ta obljuba izpolnjena?

¹⁷ Kaj pa naslednje besede iz Izaijeve prerokbe? »Kdor pa se zateka k meni, dobi deželo v last in podeduje goro svetosti moje.« (Izaija 57:13b) Komu Jehova zdaj govori? On gleda preko prihajajoče katastrofe ter napoveduje osvoboditev svojega ljudstva iz Babilona in obnovo čistega čaščenja na svoji sveti gori, v Jeruzalemu. (Izaija 66:20; Daniel 9:16) Kolikšna spodbuda mora biti to za vse Jude, ki ostanejo zvesti! Jehova še pravi: »Govorili bodo: Nasipajte, nasipajte, napravite pot, odpravite vsako spotiko s pota ljudstva mojega!« (Izaija 57:14) Ko bo nastopil čas, da Bog reši svoje ljudstvo, bo pot pripravljena, vse ovire bodo odstranjene. (2. letopisov 36:22, 23)

18. Kako je opisana Jehovova vzvišenost in kako ljubeče se Jehova zanima?

¹⁸ Zdaj pa prerok Izaija izreče v uvodu citirane besede: »Tako govori Visoki in Vzvišeni, ki večno prestoluje in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.« (Izaija 57:15, SSP) Jehovov prestol je v najvišjih nebesih. Ni ga višjega niti vzvišenejšega položaja od njegovega. Kako tolažilno je vedeti, da od tam vidi vse, pa ne le grehov hudobnih, temveč tudi pravična dela teh, ki se mu trudijo služiti! (Psalm 102:19; 103:6) Sliši tudi ječanje zatiranih in poživlja srce potrtih. Te besede so se gotovo dotaknile srca skesanih Judov starih dni. Gotovo pa se dotaknejo tudi srca nas, ki živimo danes.

19. Kdaj se Jehovov srd konča?

¹⁹ Tolažilne so tudi Jehovove naslednje besede: »Vekomaj se ne bom prepiral in brezkončno se ne srdil, ker bi njih duh onemogel pred obličjem mojim in duše, ki jih sem jaz ustvaril.« (Izaija 57:16) Če bi se Jehova brezkončno, večno jezil, ne bi preživelo nobeno od Božjih stvarjenj. Na srečo pa Božji srd traja le omejen čas. Ko doseže svoj namen, se konča. S tem navdihnjenim uvidom laže razvijemo globoko cenjenje do ljubezni, ki jo Jehova izkazuje svojemu stvarstvu.

20. a) Kako Jehova ravna z neskesanim prestopnikom? b) Kako Jehova tolaži skesanega?

²⁰ Še več lahko spoznamo iz Jehovovih naslednjih besed. Najprej pravi: »Zaradi krivične dobičkoželjnosti njegove sem se razsrdil in ga udaril, skril sem se in se srdil; on pa se je tem bolj odvrnil po srca svojega potu.« (Izaija 57:17) To, kar človek zagreši iz pohlepa, gotovo prikliče Božjo jezo. Jehova se srdi, vse dokler je posameznik v svojem srcu odpadnik. Kaj pa se zgodi, če se ta na disciplino odzove? Tedaj Jehova pokaže, kako ga ljubezen in sočutje navedeta na dejanje: »Pota njegova vidim, ali ozdravim ga; in vodil ga bom in dajal tolažbe njemu in žalujočim njegovim.« (Izaija 57:18) Jehova po discipliniranju skesanega ozdravi in potolaži, potolaži pa tudi tiste, ki skupaj z njim žalujejo. Zato so se Judje leta 537 pr. n. š. lahko vrnili domov. Res je, da Juda ni bil nikoli več neodvisno kraljestvo, kateremu bi vladal kralj iz Davidovega rodu, toda tempelj v Jeruzalemu je bil ponovno zgrajen in pravo čaščenje obnovljeno.

21. a) Kako je Jehova poživil duha maziljenim kristjanom leta 1919? b) Katero lastnost bi moral vsak med nami razvijati?

²¹ »Visoki in Vzvišeni«, Jehova, se je zanimal tudi za dobro maziljenega ostanka leta 1919. Ker je bil ostanek skrušenega in ponižnega duha, je veliki Bog Jehova v svoji dobroti videl njegovo stisko in ga rešil iz babilonskega ujetništva. Odstranil je vse ovire in jih pripeljal v svobodo, tako da so ga lahko častili na čist način. Tako so se takrat izpolnile Jehovove besede po Izaiju. In za temi besedami se skrivajo večna načela, ki veljajo za slehernega med nami. Jehova sprejema samo čaščenje tistih, ki so ponižni. In če že kdo od Božjih služabnikov greši, bi moral svoj greh hitro priznati, sprejeti karanje in popraviti svoje poti. Nikoli ne pozabimo, da Jehova zdravi in tolaži ponižne, ‚prevzetnim pa se upira‘. (Jakob 4:⁠6)

‚Mir vsem, ki so daleč in blizu‘

22. Kakšno prihodnost Jehova napoveduje za a) skesane? b) hudobne?

²² Jehova zdaj primerja prihodnost tistih, ki se kesajo, in tistih, ki vztrajajo na svojih hudobnih poteh, ter objavi: »Ustvarjam sad ustnic: Mir, mir njemu, ki je daleč, in njemu, ki je blizu, [. . .] in hočem ga ozdraviti. Brezbožni pa so kakor morje razdraženo: mirovati ne more in vode njegove izmetavajo blato in nesnago. Ni ga miru [. . .] brezbožnim.« (Izaija 57:19–21)

23. Kaj je sad ustnic in kako Jehova ta sad ‚ustvarja‘?

²³ Sad ustnic je hvalna žrtev Bogu, javno razglašanje njegovega imena. (Hebrejcem 13:15, NW) Kako pa Jehova ‚ustvarja‘ to javno razglašanje? Da bi človek daroval hvalno žrtev, mora najprej spoznati Boga in nato verovati vanj. Vera, ki je sad Božjega duha, tega človeka navaja, da o slišanem pripoveduje drugim. Povedano drugače, tak posameznik javno razglaša. (Rimljanom 10:13–15; Galatom 5:22, NW) Prav tako bi si morali zapomniti, da je konec koncev Jehova tisti, ki svojim služabnikom nalaga, naj pripovedujejo njegovo hvalo. Jehova je tudi tisti, ki svoje ljudstvo osvobaja in mu s tem omogoča, da daruje takšne hvalne žrtve. (1. Petrov 2:9) Za Jehova lahko torej upravičeno rečemo, da ta sad ustnic ustvarja.

24. a) Kdo spozna Božji mir in s kakšnim izidom? b) Kdo ne spozna miru in kakšen je izid zanje?

²⁴ Kako ganljiv sad ustnic morajo Judje darovati, ko se vračajo v svojo domovino pojoč hvalnice Jehovu! Gotovo so veseli, ker poznajo Božji mir, pa naj so »daleč« – daleč stran od Juda in še vedno v pričakovanju na vrnitev – ali »blizu« – že v svoji domovini. Kako zelo drugače pa je s hudobnimi! Vsi, ki se nočejo odzvati na Jehovove disciplinske ukrepe, vsi hudobni, ne glede na to, kdo so ali kje so, nimajo nobenega miru. Ker besnijo kakor nemirno morje, ne rojevajo sadu ustnic, temveč »blato in nesnago«, same nečiste stvari.

25. Kako mnogi od daleč in blizu prihajajo, da bi spoznali mir?

²⁵ Tudi danes Jehovovi častilci povsod razglašajo dobro novico o Božjem kraljestvu. Kristjani od daleč in blizu v več kot 230 deželah darujejo sad svojih ustnic, ko na glas hvalijo edinega pravega Boga. Hvalnice, ki jih pojejo, se slišijo »od konca zemlje«. (Izaija 42:10–12) Kateri slišijo njihove izjave in se nanje odzivajo, sprejemajo resnico Božje Besede, Biblije. Takšni spoznavajo mir, ki izvira iz služenja ‚Bogu miru‘. (Rimljanom 16:⁠20)

26. a) Kaj čaka hudobne? b) Kaj sijajnega je obljubljeno krotkim in kaj naj bi se trdno odločili?

²⁶ Hudobni zares nočejo prisluhniti sporočilu o Kraljestvu. Toda še malo in nič več ne bodo smeli motiti miru pravičnih. »Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več,« obljublja Jehova. Kateri se zatekajo k Jehovu, bodo na čudovit način podedovali deželo. »Krotki [. . .] bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« (Psalm 37:10, 11, 29) Kako prijeten kraj bo takrat naša zemlja! Prav vsi se trdno odločimo, da nikoli ne izgubimo Božjega miru, da bomo lahko peli hvalo Bogu vso večnost.

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 263]

Juda se vdaja nemoralnemu čaščenju pod vsakim zelenečim drevesom

[Slika na strani 267]

Juda gradi oltarje po vsej deželi

[Slika na strani 275]

»Ustvarjam sad ustnic.«