Gileadski balzam – olje, ki zdravi

ZNANA pripoved v biblijski Prvi Mojzesovi knjigi govori o dogodku, ko so Jožefa njegovi bratje prodali skupini izmaelskih trgovcev, namenjenih v Egipt. Ta karavana trgovcev je prihajala iz Gileada; s kamelami so v Egipt tovorili balzam in drugo blago. (1. Mojzesova 37:25) Ta kratki odlomek namiguje, da je bil v starem veku na Bližnjem vzhodu balzam iz Gileada zelo zaželen, cenili so ga namreč zaradi posebnih zdravilnih učinkov.

V šestem stoletju pr. n. št. pa je prerok Jeremija žalosten vprašal: »Ali v Gileádu ni balzama?« (Jeremija 8:22) Kaj ga je navedlo, da je postavil to vprašanje? Kaj je pravzaprav balzam? Ali je tudi danes na voljo balzam, ki zdravi?

Balzam v biblijskih časih

Balzam je splošen izraz za aromatične, največkrat oljnate in smolnate snovi, ki jih izločajo različne rastline in grmovnice. Balzamovo olje, ki se je pogosto uporabljalo za kadila in dišave, je v starem času med ljudmi na Bližnjem vzhodu veljalo za eno velikih dragocenosti. Omenjeno je bilo med sestavinami svetega mazilnega olja in kadila, ki so ju Izraelci uporabljali v shodnem šotoru kmalu zatem, ko so izšli iz Egipta. (2. Mojzesova 25:6; 35:8) To olje je bilo tudi med dragocenimi darili, ki jih je kraljica iz Sabe prinesla kralju Salomonu. (1. kraljev 10:2, 10) In Estero so, preden je stopila pred perzijskega kralja Ahasverja, v lepotne namene negovali z masažami, in sicer »šest mesecev [. . .] z balzamovim oljem«. (Estera 1:1; 2:12)

Balzamovo olje je prihajalo iz različnih delov Bližnjega vzhoda, medtem ko je gileadski balzam izviral iz Obljubljene dežele – Gilead je bilo področje, ki je ležalo vzhodno od Jordana. Očak Jakob je imel balzam za enega od »najboljših pridelkov dežele« in ga je poslal kot darilo v Egipt. (1. Mojzesova 43:11) Prerok Ezekiel je zapisal, da je bil med trgovskim blagom, ki sta ga Juda in Izrael izvažala v Tir, tudi balzam. (Ezekiel 27:17) Balzam je bil dobro znan zaradi izjemnih zdravilnih lastnosti. Staroveška literatura velikokrat omenja zdravilno in obnovitveno moč tega olja, še posebej v povezavi s celjenjem ran.

Balzam za bolni narod

Zakaj je potem Jeremija postavil vprašanje »Ali v Gileádu ni balzama«? Da bi to razumeli, moramo pogledati, v kakšnem stanju je bil takrat izraelski narod. Prerok Izaija je pred tem živo opisal njegovo pomilovanja vredno duhovno stanje. Dejal je: »Od stopala do glave ni nič zdravega na njem. Ureznine, podplutbe in odprte rane – niso očiščene, obvezane.« (Izaija 1:6) Namesto da bi Izraelci priznali, v kako žalostnem stanju so, in iskali zdravilo, so še naprej trmasto vztrajali na svoji poti. In tako je Jeremija pozneje lahko izrekel samo še žalostinko: »Zavrnili so Jehovovo besedo. Kakšna je potem njihova modrost?« Ko bi se le vrnili k Jehovu! On bi jih ozdravil. »Ali v Gileádu ni balzama?« To vprašanje je res vredno temeljitega razmisleka! (Jeremija 8:9)

Današnji svet je v marsikaterem pogledu poln »ureznin, podplutb in odprtih ran«. Ljudje trpijo zaradi revščine, nepravičnosti, sebičnosti in pomanjkanja prijaznosti, vse pa zato, ker se je ohladila ljubezen do Boga in bližnjega. (Matej 24:12; 2. Timoteju 3:1–5) Mnogi se čutijo zavrnjene zaradi svoje rase, etničnega porekla ali starosti. Povrhu vsega njihovo stisko večajo še lakota, bolezni, vojne in smrt. Mnogi iskreni verniki se podobno kakor Jeremija sprašujejo, ali v »Gileádu ni balzama«, s katerim bi si trpeči blažili čustvene in duhovne rane.

Dobra novica, ki zdravi

V Jezusovih dneh so se ponižni posamezniki enako spraševali. Toda niso ostali brez odgovora. Jezus je na začetku leta 30 n. št. v sinagogi v Nazaretu iz Izaijevega zvitka prebral naslednje: »Jehova [me je] pomazilil, da krotkim oznanim dobro novico. Poslal me je, da obvežem rane tistim, ki so potrtega srca.« (Izaija 61:1) Nato je te besede naobrnil nase – predstavil se je kot Mesija, ki ima nalogo, da razglaša tolažilno sporočilo. (Luka 4:16–21)

Jezus je ves čas svojega delovanja goreče oznanjeval dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matej 4:17) V govoru na gori je trpečim obljubil, da se bodo njihove okoliščine spremenile. Rekel je: »Srečni vi, ki zdaj jokate, ker se boste smejali.« (Luka 6:21) S tem da je naznanil prihod Božjega kraljestva – sporočilo, ki vliva upanje – je »obve[zal] rane tistim, ki so potrtega srca«.

V naših dneh je »dobra novica o kraljestvu« enako tolažilna, kakor je bila v preteklosti. (Matej 6:10; 9:35) Vzemimo za primer Rogerja in Liliane. Januarja 1961 sta prvič slišala Božjo obljubo glede večnega življenja, in to je bilo zanju kakor blagodejni balzam. »Kar zaplesala sem po kuhinji, ko sem pomislila na reči, ki sem jih spoznavala. Bila sem tako srečna,« se spominja Liliane. Roger, ki je bil takrat že deset let delno hrom, dodaja: »Našel sem veliko veselje, veselje do življenja, in za to se imam zahvaliti veličastnemu upanju – upanju na vstajenje in na to, da bo konec vseh bolečin in bolezni.« (Razodetje 21:4)

Leta 1970 sta doživela hud udarec, ko jima je umrl enajstletni sin. Toda nista se vdala obupu. Osebno sta izkusila, da Jehova »zdravi tiste, ki so potrtega srca, obvezuje jim boleče rane«. (Psalm 147:3) Upanje, ki sta si ga pridobila, ju je tolažilo. Dobra novica o prihajajočem Božjem kraljestvu jima sedaj že skoraj 50 let prinaša mir in zadovoljstvo.

Zdravljenje, ki bo šele prišlo

Torej, ali je danes na voljo »gileadski balzam«? Da, v našem času je na voljo duhovni balzam. Tolažba in upanje, ki ju daje dobra novica o Kraljestvu, sta lahko kakor obliž za potrto srce. Ali bi radi bili deležni takšnega zdravljenja? Vse, kar morate storiti, je to, da na široko odprete svoje srce tolažilnemu sporočilu iz Božje Besede in dovolite, da močno vpliva na vaše življenje. Milijoni ljudi so to že naredili.

Zdravljenje s tem balzamom je predokus obsežnejšega zdravljenja, do katerega bo šele prišlo. Hitro se približuje čas, ko bo Bog Jehova poskrbel za »zdravljenje narodov«, pri tem pa bodo ljudje dobili tudi možnost živeti večno. Takrat »noben prebivalec ne bo rekel: ‚Bolan sem.‘« Da, »gileadski balzam« je na voljo! (Razodetje 22:2; Izaija 33:24)

[Slika na strani 23]

Zdravilna moč dobre novice o Božjem kraljestvu še vedno lajša bolečine tistim, ki so potrtega srca.