Sedem pastirjev, osem vojvod – kaj pomenijo za nas danes

 1. Zakaj je bila zarota sirsko-izraelske naveze obsojena na neuspeh?

NEKJE med letoma 762 pr. n. št. in 759 pr. n. št. sta izraelski in sirski kralj napovedala vojno Judovemu kraljestvu. S kakšnim ciljem? Da bi zavzela Jeruzalem, odstavila kralja Ahaza in na njegovo mesto postavila drugega moža, morda nekoga, ki ni iz rodovne linije kralja Davida. (Iza. 7:5, 6) Izraelski kralj bi moral vedeti, da se to ne bo izšlo. Jehova je namreč objavil, da bo na Njegovem prestolu trajno sedel eden od Davidovih potomcev, in Božja beseda nikoli ne ostane neizpolnjena. (Joz. 23:14; 2. Sam. 7:16)

2.–4. Pojasni, kako so se besede iz Izaija 7:14, 16 izpolnile a) v osmem stoletju pr. n. št. in b) v prvem stoletju n. št.

² Sprva je bilo videti, da bo sirsko-izraelska naveza zmagala. V eni sami bitki je Ahaz izgubil 120.000 pogumnih bojevnikov! Ubili so tudi »kraljevega sina« Maasejaja. (2. krn. 28:6, 7) Toda vse skupaj je opazoval Jehova. Spomnil se je na svojo obljubo Davidu, zato je poslal preroka Izaija, da pove nadvse spodbudno sporočilo.

³ Izaija je rekel: »Glej! Mladenka bo zanosila in rodila sina ter mu dala ime Emánuel,« in nato dodal, »preden se bo [. . .] naučil zavračati húdo in izbirati dobro, bo dežela tistih dveh kraljev [sirskega in izraelskega], ki se ju tako močno bojiš, opustošena.« (Iza. 7:14, 16) Prvi del te prerokbe se pogosto povezuje z rojstvom Mesija, in prav je tako. (Mat. 1:23) Ker pa »dva kralja«, sirski in izraelski, v času Jezusovega rojstva nista več ogrožala Judov, je morala prerokba glede Emanuela svojo prvo izpolnitev imeti v Izaijevih dneh.

⁴ Kmalu zatem, ko je Izaija izrekel to presenetljivo objavo, je njegova žena zanosila in mu rodila sina, ki so mu dali ime Maher Šalal Haš Baz. Ta otrok bi lahko bil »Emánuel«, o katerem je govoril Izaija.a V biblijskih časih so otroku ob rojstvu morda dali eno ime, mogoče takšno, ki je priklicalo v spomin kak poseben dogodek, starši in sorodniki pa so ga klicali po drugem imenu. (2. Sam. 12:24, 25) Nobenega dokaza ni, da bi Jezusa kdaj klicali po imenu Emanuel. (Beri Izaija 7:14; 8:3, 4.)

 5. Katero nespametno odločitev je sprejel kralj Ahaz?

⁵ V času, ko sta bila Izrael in Sirija usmerjena na Judovo, se je tega področja želel polastiti še en narod, in ta je bil zelo militarističen. To je bila nova vzhajajoča svetovna sila, Asirija. Ta naj bi pred napadom na južno, Judovo kraljestvo odnesla »bogastvo iz Damaska« in »plen iz Samaríje«, kakor to piše v Izaiju 8:3, 4. Nezvesti kralj Ahaz je, namesto da bi zaupal besedam, ki jih je Bog izrekel po Izaiju, raje sklenil poguben pakt z Asirci, kar je nazadnje privedlo do tega, da so slednji začeli Jude zatirati. (2. kra. 16:7–10) Ahaz je kot Judov pastir resnično razočaral! Dobro je, da se vprašamo: Komu zaupam, kadar sem pred pomembno odločitvijo, Bogu ali človeku? (Preg. 3:5, 6)

 6. Opiši razliko med Ahazovim in Ezekijevim vladanjem.

⁶ Ahaz je leta 746 pr. n. št. umrl in svojemu sinu Ezekiju zapustil gmotno in duhovno osiromašeno Judovo kraljestvo. Kaj je bil glavni cilj mladega kralja, ko je zasedel prestol? Da ponovno zažene umirajočo ekonomijo na Judovem? Ne. Ezekija je bil duhoven človek in zgleden pastir svoje črede, svojega naroda. Njegov prvi ukrep je bil obnoviti čisto čaščenje in okrepiti že močno načet odnos, ki ga je ta svojeglavi narod imel z Jehovom. Ko je Ezekija doumel, kaj Bog želi od njega, je odločno ukrepal. In to je odličen zgled za vse nas! (2. krn. 29:1–19)

 7. Zakaj je bilo za levite pomembno, da jim je novi kralj zagotovil svojo podporo?

⁷ Leviti naj bi imeli ključno vlogo pri pomembni nalogi, obnovi čistega čaščenja. Zato se je Ezekija z njimi sestal in jim zagotovil svojo podporo. Zamisli si zveste levite, navzoče na tem sestanku, kako jim po licih stečejo solze sreče, ko jim kralj reče: »Vas je [. . .] Jehova izbral, da stojite pred njim kot njegovi strežniki.« (2. krn. 29:11) Da, leviti so dobili določno nalogo, naj ljudi spodbujajo k čistemu čaščenju!

 8. Katere nadaljnje ukrepe je Ezekija sprejel, da bi narod potegnil iz duhovnega siromaštva, in kakšen je bil rezultat?

⁸ Ezekija je vse iz Juda in Izraela povabil na veliko praznovanje pashe in potem še na sedemdnevni praznik nekvašenih kruhkov. Ljudstvo je tako zelo uživalo na tem prazniku, da so ga podaljšali še za sedem dni. V Svetem pismu piše: »V Jeruzalemu je vladalo veliko veselje, saj česa takega ni bilo v Jeruzalemu vse od dni Davidovega sina Salomona, Izraelovega kralja.« (2. krn. 30:25, 26) Ta duhovna pojedina je bila gotovo prava spodbuda za vse ljudstvo! Iz 2. kroniške 31:1 izvemo: »Ko so vse to končali, so [. . .] začeli razbijati svete stebre, sekati svete kole ter podirati višave in oltarje.« Tako so se Judje v veličastnem slogu začeli vračati k Jehovu. To duhovno očiščenje je bilo v luči tega, kar naj bi prišlo, vsekakor nujno.

 9. a) Kako so bili onemogočeni Izraelovi načrti? b) Kako je Senaheribu na Judovem v začetku uspevalo?

⁹ Skladno z Izaijevo prerokbo so Asirci zavzeli severno, Izraelovo kraljestvo in izgnali njegove prebivalce, s čimer je bil Izraelcem onemogočen načrt, da na Davidov prestol postavijo koga, ki do tega ne bi bil upravičen. Kakšne načrte pa so imeli Asirci? Zdaj so svoje oko vrgli na Judovo. »V štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski kralj Senaheríb prišel zoper vsa utrjena Judova mesta in jih zavzel.« Menda je Senaherib vsega skupaj zavzel 46 Judovih mest. Zamisli si, kako bi se ti počutil, če bi v tistem času živel v Jeruzalemu. Judova mesta so pred napredujočo asirsko vojsko padala eno za drugim! (2. kra. 18:13)

10. Zakaj so besede iz Miha 5:5, 6 spodbudile Ezekija?

¹⁰ Seveda se je Ezekija zavedal bližajoče nevarnosti, vendar se ni prepustil paniki in iskal pomoči pri poganskem narodu, kakor je to storil njegov odpadniški oče Ahaz, ampak se je z zaupanjem obrnil na Jehova. (2. krn. 28:20, 21) Morda je tudi poznal besede svojega sodobnika, preroka Miha, ki je glede Asirije napovedal: »Ko pa bo Asirec prišel [. . .], bomo proti njemu vzdignili sedem pastirjev, da, osem vojvod izmed ljudi. Z mečem bodo pasli asirsko deželo.« (Miha 5:5, 6) Te navdihnjene besede so Ezekija gotovo spodbudile, saj pokažejo, da naj bi se nad Asirce dvignila nadvse nenavadna vojska in da naj bi ta sovražni narod nazadnje doživel poraz.

11. Kdaj naj bi prerokba o sedmih pastirjih in osmih vojvodah imela glavno izpolnitev?

¹¹ Prerokba o sedmih pastirjih in osmih vojvodah (»knezih«, prevod Antonín Chráska) naj bi glavno oziroma najpomembnejšo izpolnitev imela dolgo po rojstvu Jezusa, tistega, ki bo »vladal v Izraelu, čigar izviri so od nekdaj, od davne preteklosti«. (Beri Miha 5:1, 2.) To naj bi se zgodilo v prihodnosti, ko bo sodobni »Asirec« ogrožal sam obstoj Jehovovih služabnikov. Katere sile bo Jehova zbral po svojem zdaj že vladajočem Sinu, da se bodo postavile po robu temu strašnemu nasprotniku? Na to bomo odgovorili kasneje. Najprej pa poglejmo, kaj se lahko naučimo iz ukrepov, ki jih je Ezekija izvršil, ko mu je grozil napad Asircev.

12. Katere ukrepe so sprejeli Ezekija in tisti, ki so bili z njim, da bi zaščitili Božje ljudstvo?

¹² Jehova je vselej pripravljen narediti za nas tisto, česar mi sami ne moremo, hkrati pa od nas pričakuje, da naredimo tisto, kar lahko. Ezekija se je posvetoval s »svojimi knezi in junaki« in skupaj so se odločili, »zasuti izvire zunaj mesta [. . .] Prav tako se je [Ezekija] opogumil in pozidal vse porušeno obzidje, zgradil na njem stolpe in zunaj še eno obzidje [. . .] in izdelal veliko kopij in ščitov.« (2. krn. 32:3–5) V tistem času je Jehova za to, da bi svoje ljudstvo ščitil in mu pastirjeval, uporabil številne neustrašne može – Ezekija, njegove kneze in duhovno močne preroke.

13. Kateri je bil najpomembnejši ukrep, s katerim je Ezekija pripravil ljudstvo na skorajšnji sovražnikov napad? Pojasni.

¹³ Naslednji Ezekijev ukrep pa je bil še pomembnejši od tega, da je zasul vodne izvire ali utrdil mestno obzidje. Ezekija je kot skrben pastir, kakršen je bil, zbral ljudstvo in ga duhovno poživil z naslednjimi besedami: »Ne bojte se in ne plašite se asirskega kralja [. . .] Kajti z nami jih je več kakor z njim. Z njim je človeška roka, z nami pa je naš Bog Jehova, da nam pomaga in bije naše boje.« To jim je zares okrepilo vero, saj jih je spomnilo, da se bo zanje bojeval Jehova! Ko je ljudstvo to slišalo, »je zaupalo besedam Judovega kralja Ezekíja«. Ali si opazil, da so bile prav »besede Judovega kralja Ezekíja« tisto, kar je opogumilo ljudstvo? Ezekija, njegovi knezi in junaki ter preroka Miha in Izaija so se izkazali za učinkovite pastirje, tako kakor je Jehova napovedal po svojem preroku. (2. krn. 32:7, 8; beri Miha 5:5, 6.)

14. Kakšno vlogo je imel rabšak in kako se je ljudstvo odzvalo?

¹⁴ Asirski kralj je postavil tabor v Lahišu, jugozahodno od Jeruzalema. Od tam je v Jeruzalem odpravil tri sle s sporočilom, naj se mesto preda. Sel, ki je imel glavno besedo in čigar uradni naziv je bil rabšak, je uporabljal različne taktike. Ljudem je govoril v hebrejščini in jih nagovarjal, naj odrečejo pokorščino svojemu kralju in se podredijo Asircem. Poleg tega jim je lažno obljubljal, da bodo popeljani v deželo, v kateri bodo lahko lepo živeli. (Beri 2. kraljev 18:31, 32.) Nato je trdil, da Jehova ne bo mogel rešiti Judov iz rok Asircev, tako kakor bogovi drugih narodov niso mogli zaščititi svojih častilcev. Toda ljudstvo je ravnalo modro in na to žaljivo govorjenje ni odgovorilo niti besede. Pogosto enako ravnajo tudi današnji Jehovovi služabniki. (Beri 2. kraljev 18:35, 36.)

15. Kaj se je zahtevalo od prebivalcev Jeruzalema in kako je Jehova to mesto rešil?

¹⁵ Razumljivo je, da je bil Ezekija vznemirjen, vendar pomoči ni iskal pri tuji velesili, ampak je poslal po preroka Izaija. Izaija je Ezekiju povedal: »[Senaherib] ne bo prišel v to mesto niti ne bo proti njemu izstrelil puščice.« (2. kra. 19:32) Od prebivalcev Jeruzalema se je zahtevalo samo to, da ostanejo v mestu. Za Jude naj bi se bojeval Jehova. In res se je! »Tisto noč je Jehovov angel šel in v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč mož.« (2. kra. 19:35) Judov ni rešilo niti to, da je Ezekija zasul vodne izvire, niti to, da je pozidal obzidje, temveč je rešitev zanje prišla po Božji roki.

16. Kdo danes predstavlja a) prebivalce Jeruzalema, b) »Asirca«, c) sedem pastirjev in osem vojvod?

¹⁶ Prerokba o sedmih pastirjih in osmih vojvodah ima glavno izpolnitev v naših dneh. Prebivalce starega Jeruzalema so napadli Asirci. V bližnji prihodnosti pa bo Jehovovo na videz ranljivo ljudstvo napadel sodobni »Asirec«, in sicer z namenom, da ga iztrebi. Sveto pismo poleg tega napada omenja tudi napad »Goga iz dežele Magóg«, napad »severnega kralja« in napad »kraljev zemlje«. (Ezek. 38:2, 10–13; Dan. 11:40, 44, 45; Raz. 17:14; 19:19) Ali gre pri tem za različne napade? Ni nujno. Lahko da Biblija uporablja različna imena za en in isti napad. S katerim »skrivnim orožjem« naj bi Jehova glede na Mihovo prerokbo nastopil proti »Asircu«, temu neizprosnemu sovražniku? To orožje naj bi bilo zelo nenavadno – »sedem pastirjev, da, osem vojvod«! (Miha 5:5) Pastirji in vojvode (oziroma »knezi«, AC) v tej nenavadni vojski so občinski starešine. (1. Pet. 5:2) Jehova je danes priskrbel zares veliko duhovnih mož, da pastirjujejo njegovim dragocenim ovcam, da bi tako svoje ljudstvo okrepil in pripravil na prihodnji napad sodobnega »Asirca«.b Mihova prerokba glede njih se glasi: »Z mečem bodo pasli asirsko deželo.« (Miha 5:6) In eno od orožij, s katerim se vojskujejo, je »meč duha«, Božja Beseda. (2. Kor. 10:4; Efež. 6:17)

17. Katere štiri misli iz obravnavanih biblijskih vrstic si lahko zapomnijo starešine?

¹⁷ Starešine, ki berete ta članek, si lahko iz obravnavanih biblijskih vrstic zapomnite naslednje zelo uporabne misli: 1. Najbolj praktičen ukrep, ki ga lahko sprejmemo, da bi se pripravili na skorajšnji napad »Asirca«, je ta, da si okrepimo lastno vero v Boga in da to pomagamo storiti tudi bratom in sestram. 2. Ko bo »Asirec« napadel, bodo morali biti starešine popolnoma prepričani, da nas bo Jehova rešil. 3. Navodila, ki jih bomo takrat dobili po Jehovovi organizaciji, bodo morda videti čudna oziroma nenavadna. Vendar bomo vsi morali biti pripravljeni ubogati kakršna koli navodila, ki jih bomo prejeli, pa če se bomo z njimi strinjali ali ne, saj bo to za nas življenjsko pomembno. 4. Zdaj je čas, da vsak, ki se mogoče zanaša na svetno izobrazbo, gmotne reči ali človeške institucije, spremeni svoje mišljenje. Starešine morajo biti pripravljeni pomagati vsakemu, ki trenutno morda peša v svoji veri.

18. Kako nam bo premišljevanje o obravnavanih biblijskih vrsticah koristilo v prihodnosti?

¹⁸ Prišel bo čas, ko bodo Božji novodobni služabniki videti ravno tako ranljivi, kakor so bili v Ezekijevih dneh Judje, ki so bili ujeti v Jeruzalemu. Naj bodo Ezekijeve besede takrat vsem nam vir moči. Ne pozabimo, da je z našimi sovražniki »človeška roka, z nami pa je naš Bog Jehova, da nam pomaga in bije naše boje«! (2. krn. 32:8)