Mir bo vladal tisoč let – in še dlje!

 1. Kaj se obeta »veliki množici«?

ALI si lahko predstavljaš, koliko dobrega bi za svoje podložnike lahko naredila močna vlada pod vodstvom pravičnega in sočutnega vladarja, če bi imela na voljo tisoč let? Brezštevilni »veliki množici«, torej ljudem, ki bodo preživeli »veliko stisko«, stisko, ki bo prinesla popoln konec sedanje hudobne stvarnosti, se obetajo čudovite stvari. (Raz. 7:9, 14)

 2. Kaj vse človeštvo doživlja v zadnjih 6000 letih?

² V 6000 letih človeške zgodovine je ljudem to, da so si vladali sami in se odločali neodvisno od Boga, prineslo neznansko veliko trpljenja in bolečine. V Bibliji je bilo že davno tega napisano: »Človek gospoduje človeku v njegovo nesrečo.« (Prid. 8:9) Kaj pa vidimo danes? Vidimo vojne in upore. Pa ne le to, človeštvo tarejo uničujoči problemi, kot so revščina, bolezni, uničevanje okolja, podnebne spremembe in drugo. Vladni predstavniki opozarjajo, da nas, če se bomo še naprej vedli, kakor da ni nič narobe, na koncu čaka katastrofa.

 3. Kaj bo prinesla tisočletna vlada?

³ Božje kraljestvo bo pod vodstvom mesijanskega kralja Jezusa Kristusa in njegovih 144.000 sovladarjev postopoma odpravilo vso škodo, ki je bila narejena ljudem in njihovemu domu, planetu Zemlji. Ta tisočletna vlada bo prinesla izpolnitev prelepe obljube, ki jo je dal Bog Jehova: »Jaz ustvarjam nova nebesa in novo zemljo. To, kar je bilo prej, ne bo več prišlo na misel niti se ne bo pojavilo v srcu.« (Iza. 65:17) In kateri čudoviti dogodki, ki se sedaj sicer še ne vidijo, so pred nami? S pomočjo Božje preroške Besede pokukajmo malo v te čudovite stvari, ki jih sedaj še ne vidimo. (2. Kor. 4:18)

 4. Kakšne stanovanjske razmere so danes marsikje?

⁴ Le kdo si ne bi želel imeti svojega doma, kraja, ki bi njemu in njegovi družini dajal občutek varnosti in zaščite! Vendar je v današnjem svetu zagotovitev primernega stanovanja velik problem. Ljudje se gnetejo v prenaseljenih mestih. Mnogi morajo živeti v barakarskih naseljih ali pa v revnih mestnih četrtih. O tem, da bi imeli svojo hišo, lahko samo sanjajo.

5., 6. a) Kako se bosta izpolnila Izaija 65:21 in Miha 4:4? b) Kako bomo lahko deležni takšnih blagoslovov?

⁵ Pod vlado Božjega kraljestva se bo vsakemu prebivalcu uresničila želja, da bi imel svoj dom, saj je bilo po Izaiju prerokovano: »Zidali bodo hiše in prebivali v njih, zasajali bodo vinograde in jedli njihov sad.« (Iza. 65:21) Toda imeti lasten dom ni edino, česar se lahko nadejamo. Konec koncev nekateri že danes živijo v svoji hiši, peščica jih celo ima vilo ali veliko posestvo. Vendar obstaja vedno skrb, da takšen dom zaradi finančnih težav izgubijo ali pa da vanj vlomijo tatovi oziroma se zgodi še kaj hujšega. Kako drugače bo pod kraljestveno vlado! Prerok Miha je napisal: »Vsak bo sedel pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo plašil.« (Miha 4:4)

⁶ Kaj bi morali delati, ker imamo pred seboj tako čudovite obete? Seveda vsi potrebujemo primerno stanovanje. Vendar ali ne bi bilo bolj modro, da bi se osredinili na Jehovovo obljubo, kakor pa da bi zdaj na vsak način hoteli priti do sanjske hiše in bi se morda zaradi tega tudi zelo zadolžili? Spomnimo se, kaj je Jezus dejal o sebi: »Lisice imajo brloge in ptice neba počivališča, Sin človekov pa nima kam položiti glave.« (Luk. 9:58) Jezus je imel sposobnost in moč, da bi si zgradil oziroma kupil najboljšo hišo, kar si jih človek lahko zamisli. In zakaj tega ni storil? Očitno se ni hotel vpletati v nič, kar bi mu preprečevalo, da bi dajal Kraljestvo na prvo mesto v svojem življenju. Ali lahko posnemamo njegov zgled in ohranimo preprosto oko, ki ni obremenjeno s pridobitništvom in s tem povezanimi skrbmi? (Mat. 6:33, 34)

 7. Kako si je Jehova prvotno zamislil odnos med ljudmi in živalmi?

⁷ Jehova je v procesu ustvarjanja naredil človeka zadnjega, kot krono vseh svojih zemeljskih del. Svojemu spretnemu delavcu, svojemu prvorojenemu Sinu, je povedal, kakšen namen ima z ljudmi. Rekel mu je: »Naredimo človeka po svoji podobi, nam podobnega, in naj gospoduje morskim ribam, bitjem, ki letajo po nebu, domačim živalim, vsej zemlji in vsem drugim živalim, ki se gibljejo po zemlji.« (1. Mojz. 1:26) Tako je Adama in Evo ter konec koncev vse ljudi pooblastil, da gospodujejo živalskemu stvarstvu.

 8. Kakšno vedenje je za živali že danes običajno?

⁸ Ali je sploh mogoče, da bi si človek podredil vse živali in bil v miru z njimi? Mnogi ljudje so si zelo blizu s svojimi hišnimi ljubljenčki, kot so psi in mačke. Kako pa je z divjimi živalmi? Neko poročilo se glasi: »Znanstveniki, ki so veliko v stiku z zvermi in jih proučujejo, so ugotovili, da imajo vsi sesalci zmožnost čustvovanja.« Seveda smo že videli, da so se živali prestrašile ali postale popadljive, ko so bile v nevarnosti. Toda ali so sposobne čutiti tudi kaj takega, kar bi lahko opisali kot nežna čustva? V poročilu še piše: »Svojo največjo odliko pa sesalci razkrijejo pri vzreji mladičev – imajo namreč izjemno zmožnost navezati se na drugo bitje.«

 9. Katere spremembe lahko pričakujemo glede živali?

⁹ Torej ne bi smeli biti presenečeni, kadar v Bibliji preberemo, da bo med ljudmi in živalmi zavladal mir. (Beri Izaija 11:6–9; 65:25.) Zakaj ne? Spomni se, da je Jehova Noetu in njegovi družini, ko so po potopu prišli iz barke, rekel: »Vsa živa bitja na zemlji [. . .] naj se vas še naprej bojijo in trepetajo pred vami.« To je bilo živalim v zaščito. (1. Mojz. 9:2, 3) Ali ne bi mogel Jehova, da bi izpolnil svoj prvotni namen, poskrbeti, da se živali ne bi več tako bale človeka in trepetale pred njim? (Ozej 2:18) Za vse ljudi, ki bodo dočakali ta čas, bo to zares pravo veselje!

10. Zakaj so za ljudi solze nekaj običajnega?

¹⁰ Ko je Salomon videl vse »zatiranje, ki se godi pod soncem,« je potožil: »Glej, solze zatiranih, toda nikogar ni, ki bi jih potolažil.« (Prid. 4:1) Danes je stanje podobno, če ne še slabše. Kdo od nas še ni iz tega ali onega razloga potočil solz? Včasih so to res solze sreče, toda največkrat so to solze notranje stiske.

11. Katera biblijska pripoved se še posebej dotakne tvojega srca?

¹¹ Spomnimo se mnogih ganljivih in čustvenih prizorov, o katerih beremo v Bibliji. Ko je Sara v starosti 127 let umrla, je Abraham »šel v šotor, da bi žaloval za Saro in jo objokoval«. (1. Mojz. 23:1, 2) Ko se je Naomi poslovila od svojih dveh ovdovelih snah, sta »onidve [. . .] glasno zajokali« in ob njenih nadaljnjih besedah sta zajokali »še glasneje«. (Ruta 1:9, 14) Ko je kralj Ezekija zbolel in ga je čakala gotova smrt, je molil k Bogu in »silno jokal«. Jehova je to očitno ganilo. (2. kra. 20:1–5) In koga se ne dotakne pripoved o dogodku, ko je Peter zatajil Jezusa? Ko je Peter zaslišal petelinovo petje, je »šel ven ter se bridko razjokal«. (Mat. 26:75)

12. Kako bo kraljestvena vlada človeštvu prinesla pravo odrešitev?

¹² Zaradi žalostnih dogodkov, večjih in manjših, ki smo jim priča, človeštvo koprni po tolažbi in odrešitvi. In prav to bo svojim podložnikom prinesla tisočletna vlada: »Obrisal jim bo [Bog] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več.« (Raz. 21:4) Že to, da ne bo več žalovanja, vpitja in bolečine, je naravnost čudovito. Toda Bog je obljubil še več: odstranil bo človekovega največjega sovražnika – smrt. Kako pa bo do tega prišlo?

13. Kako smrt vpliva na ljudi vse od takrat, ko je Adam grešil?

¹³ Smrt že vse od takrat, ko je Adam grešil, kraljuje nad človeštvom. Je nepremagljiv sovražnik, ki mu grešni ljudje ne morejo uiti, ter vir neizmerne žalosti in bridkosti. (Rim. 5:12, 14) Pravzaprav so milijoni »iz strahu pred smrtjo vse svoje življenje v sužnosti«. (Heb. 2:15)

14. Kakšne bodo koristi tega, da bo smrt odstranjena?

¹⁴ Biblija govori o času, ko bo uničen »zadnji sovražnik, [. . .] smrt«. (1. Kor. 15:26) Omenimo lahko dve skupini, ki bosta od tega imeli korist. »Velika množica«, ki živi danes, bo lahko dočakala obljubljeni novi svet in živela večno. Milijardam tistih, ki jih je že vzela smrt, pa bo omogočeno okusiti vstajenje. Ali si lahko zamisliš, kolikšno veselje in navdušenje bo zavladalo, ko bo »velika množica« pozdravila obujene? Predokus tega, kako bo morda takrat, lahko dobimo, če si pobliže ogledamo nekatere biblijske pripovedi o vstajenju. (Beri Marko 5:38–42; Luka 7:11–17.)

15. Kako bi se verjetno odzval, če bi koga od svojih ljubljenih videl spet živega?

¹⁵ Razmislimo o besednih zvezah, kot sta denimo »so bili od velikega navdušenja vsi iz sebe« in »so začeli slaviti Boga«. Če bi bil ti navzoč ob teh dogodkih, bi verjetno čutil enako. Ko bomo ob vstajenju videli naše drage zopet žive, bo to za nas vir neizmernega veselja in sreče. Jezus je rekel: »Prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas in prišli ven.« (Jan. 5:28, 29) Česa takšnega nihče od nas še nikoli ni videl; to bo gotovo ena od največjih stvari, ki jih sedaj še ne vidimo.

16. a) Zakaj bi se morali navdušeno pogovarjati o blagoslovih, ki jih sedaj še ne vidimo? b) Kako je Pavel spodbudil korintske kristjane?

¹⁶ Vse, ki bodo v teh kritičnih časih ostali zvesti Jehovu, čaka sijajna prihodnost! Čeprav se ti veliki blagoslovi še ne vidijo, pa jih imejmo jasno v mislih, saj nam bo to pomagalo osrediniti se na to, kar je res pomembno, in se varovati tega, da bi nas privlačne, a minljive stvari, ki jih ponuja ta stvarnost, speljale na stranpot. (Luk. 21:34; 1. Tim. 6:17–19) O našem čudovitem upanju in obetih navdušeno govorimo med družinskim preučevanjem oziroma čaščenjem, v pogovorih s soverniki ter v razpravah z biblijskimi učenci in zainteresiranimi. Tako bomo to upanje v svojem umu in srcu lažje ohranjali živo. Podobno je tudi apostol Pavel spodbujal sokristjane. Lahko bi rekli, da jih je popeljal vse do konca Kristusove tisočletne vlade. Skušaj si zamisliti popoln pomen Pavlovih besed, zapisanih v 1. Korinčanom 15:24, 25, 28. (Beri.)

17., 18. a) V katerem pomenu je bil Jehova na začetku človeške zgodovine »vsakemu vse«? b) Po katerem sredstvu bo Jezus obnovil enotnost in složnost?

¹⁷ Tega, kakšno bo življenje na koncu tisočletne vlade, ni mogoče opisati boljše kakor z besedami, da bo »Bog vsakemu vse«. Kaj to pomeni? Z mislimi se vrni v Eden, v čas, ko sta bila popolna človeka Adam in Eva del Jehovove mirne in složne vesoljne družine. Jehova, Najvišji v vsem vesolju, je vsem svojim stvarjenjem, angelom in ljudem, vladal neposredno. Ti so lahko z njim osebno komunicirali in ga častili, on pa jih je blagoslavljal. Bog je bil »vsakemu vse«.

¹⁸ Te složnosti je bilo konec, ko so se ljudje pod Satanovim vplivom uprli Jehovu kot vrhovnemu vladarju. Toda leta 1914 je Mesijansko kraljestvo to enotnost in složnost začelo postopoma obnavljati. (Efež. 1:9, 10) Med tisočletno vlado bodo čudovite stvari, to, kar se sedaj še »ne vidi«, postale resničnost. Tedaj bo nastopil »konec«, to je sklenitev Kristusove tisočletne vlade. In kaj se bo zgodilo zatem? Jezus ni častihlepen, pa čeprav mu je bila dana »vsa oblast v nebesih in na zemlji«. Nobenega namena nima, da bi se povzpel na Jehovovo mesto. Kraljestvo bo ponižno »izročil svojemu Bogu in Očetu«. Svoj edinstveni položaj in oblast namreč vedno uporablja »v slavo Bogu«. (Mat. 28:18; Fil. 2:9–11)

19., 20. a) Kako bodo vsi podložniki Kraljestva dokazali, da zares sprejemajo Jehovovo vrhovno oblast? b) Kaj izjemnega se nam obeta?

¹⁹ Do takrat bodo zemeljski podložniki Kraljestva že prišli do popolnosti. Posnemali bodo Jezusa ter ponižno in voljno priznavali Jehova kot vrhovnega vladarja. Da si to zares želijo, bodo dokazali s tem, da bodo v zadnji preizkušnji ostali neomajni. (Raz. 20:7–10) Zatem bodo vsi uporniki – najsibo angeli ali ljudje – za vedno odstranjeni. To bo zares čas sreče in radosti! Vsa vesoljna družina bo vesela hvalila Jehova, ki bo takrat »vsakemu vse«. (Beri Psalm 99:1–3.)

²⁰ Ali te bodo te čudovite reči, ki jih bo kmalu prineslo Kraljestvo, navedle, da boš vso svojo pozornost in ves svoj trud namenil izpolnjevanju Božje volje? Ali lahko preprečiš, da te lažno upanje in tolažba, ki ju ponuja Satanov svet, ne bi speljala na stranpot? Ali si sedaj še bolj odločen podpirati Jehovovo vrhovno oblast? S svojimi dejanji dokaži, da želiš to delati večno. Če boš tako ravnal, ti bo podeljena čast, da boš lahko užival mir in blaginjo tisoč let – in še dlje!