Osemindvajseto poglavje

Luč narodom

Izaija 66:15–24

1., 2. Zakaj je svetloba tako pomembna in kakšna tema danes pokriva zemljo?

JEHOVA je vir luči, tisti, »ki daje sonce za svetlobo podnevi, stalnost lune in zvezd za luč ponoči«. (Jeremija 31:35, SSP) Že zaradi tega bi morali priznati, da je Jehova vir življenja, saj svetloba pomeni življenje. Če se zemlja ne bi stalno kopala v sončni svetlobi in toploti, življenje, kakršno poznamo, ne bi bilo mogoče. Naš planet bi bil neprimeren za bivanje.

² Zato nas zelo skrbi to, da je Jehova za naš čas napovedal temo, in ne svetlobe. Izaija je po navdihnjenju napisal: »Glej, tema pokriva zemljo in mrak narode.« (Izaija 60:2) Te besede se seveda nanašajo na duhovno, in ne na dobesedno temo, vseeno pa zaradi tega ne bi smeli podcenjevati njihove pomembnosti. Enako kakor človek ne more dolgo živeti brez sončne svetlobe, tudi brez duhovne svetlobe življenje nazadnje postane nemogoče.

3. Kje lahko v teh temačnih časih najdemo svetlobo?

³ V teh temačnih časih si ne moremo privoščiti, da se ne bi zmenili za duhovno svetlobo, ki nam jo daje Jehova. Zelo pomembno je, da se obračamo na Božjo Besedo, Biblijo, da nam razsvetljuje pot, tako da jo, če je le mogoče, beremo vsak dan. (Psalm 119:105) Na krščanskih shodih imamo priložnost, da se medsebojno spodbujamo, da bi ostali na ‚poti pravičnikov‘. (Pregovori 4:18; Hebrejcem 10:23–25) Ob marljivem preučevanju Biblije in dobri krščanski družbi dobimo moč za upiranje temu, da bi nas pogoltnila tema teh ‚zadnjih dni‘, ki bo najmočnejša ob velikem ‚dnevu GOSPODOVE jeze‘. (2. Timoteju 3:1; Zefanija 2:3) Ta dan se naglo približuje! Prišel bo tako gotovo, kakor je podoben dan prišel nad prebivalce staroveškega Jeruzalema.

Jehova bo ‚sodil‘

4., 5. a) Kako Jehova pride zoper Jeruzalem? b) Iz česa lahko sklepamo, da je le sorazmerno malo ljudi preživelo uničenje Jeruzalema leta 607 pr. n. š.? (Glej podčrtno opombo.)

⁴ V sklepnih vrsticah Izaijevega vznemirljivega prerokovanja Jehova slikovito opiše dogodke, ki bodo vodili do dneva njegove jeze. Takole beremo: »GOSPOD bo prišel v ognju, njegovi vozovi so kakor vihar, da bo v srditosti zvrnil svojo jezo, svojo grožnjo v ognjenih plamenih. Kajti GOSPOD bo sodil z ognjem, s svojim mečem vse meso, veliko bo prebodenih po GOSPODU.« (Izaija 66:15, 16, SSP)

⁵ Te besede bi morale Izaijevim sodobnikom pomagati, da bi uvideli, v kako resnem položaju so. Približuje se čas, ko bodo Babilonci kot Jehovovi sodni izvrševalci prišli zoper Jeruzalem in s svojimi vozovi dvignili oblake prahu kakor vihar. Kako strah zbujajoč prizor bo to! Jehova bo po teh napadalcih izvršil svoje ognjene sodbe zoper vse nezvesto Judovo »meso«. Tako bo, kakor bi se sam Jehova bojeval zoper svoje ljudstvo. Nič ga ne bo odvrnilo od njegove »srditosti«. Mnogi Judje bodo umrli kot ‚prebodeni od GOSPODA‘. Ta prerokba se izpolni leta 607 pr. n. š.a

6. Kaj graje vrednega počenjajo v Judu?

⁶ Ali Jehova upravičeno ‚sodi‘ svoje ljudstvo? Seveda! Med pregledovanjem Izaijeve knjige smo že večkrat lahko videli, da so Judje, čeprav so se imeli za posvečene Jehovu, zabredli v krivo čaščenje. In Jehova za vse to ni bil slep. To zopet vidimo iz naslednjih besed v prerokbi: »Kateri se posvečujejo in se očiščajo za malikovanje na vrtih, za enim v sredi, kateri jedo meso svinjsko, gnusobo in miši, skup se pokončajo, govori GOSPOD.« (Izaija 66:17) Ali se ti Judje »posvečujejo in se očiščajo« zato, da bi se pripravili za čisto čaščenje? Kje pa. V posebnih vrtovih sodelujejo pri poganskih očiščevalnih obredih. Nato pa slastno jedo svinjsko meso in meso drugih živali, ki so po mojzesovski postavi nečiste. (3. Mojzesova 11:7, 21–23)

7. Kako je tako imenovano krščanstvo podobno malikovalskemu Judu?

⁷ To je zares nekaj gnusnega za narod, ki je v zaveznem odnosu z edinim pravim Bogom! Toda pomislite: podobno gnusne razmere vladajo danes v verah tako imenovanega krščanstva. Tudi one podobno trdijo, da služijo Bogu, in mnogi njihovi voditelji hlinijo pobožnost. Kljub temu pa se onečaščajo s poganskimi nauki in izročili, s čimer dokazujejo, da so v duhovni temi. In ta tema je zares nepredirna! (Matevž 6:23; Janez 3:19, 20)

‚Gledali bodo mojo slavo‘

8. a) Kaj bo zadelo Juda in tako imenovano krščanstvo? b) V katerem pomenu bodo narodi ‚gledali [Jehovovo] slavo‘?

⁸ Ali Jehova vidi graje vredno početje in ve za krive nauke tako imenovanega krščanstva? Preberite naslednje Jehovove besede, ki jih je zapisal Izaija, in videli boste, do kakšnega sklepa se boste dokopali: »Jaz pa vem njih dela, njih misli. Pride čas, da zberem vse narode in jezike; in pridejo in bodo gledali slavo mojo.« (Izaija 66:18) Jehova ne pozna oziroma ne bo sodil le del, temveč tudi misli tistih, ki pravijo, da so njegovi služabniki. Judje kot narod pravijo, da verjamejo v Jehova, toda s svojim malikovanjem in poganskimi običaji postavljajo to trditev na laž. To, da se »očiščajo« po poganskih obredih, je brez vsake koristi. Narod bo pokončan in to se bo zgodilo pred očmi njegovih malikovalskih sosedov. Ti bodo ‚gledali [Jehovovo] slavo‘, in sicer tako, da bodo priča tem dogodkom in bodo prisiljeni priznati, da se je Jehovova beseda uresničila. Kako pa vse to velja za tako imenovano krščanstvo? Ko ga bo doletel konec, bodo mnogi njegovi nekdanji prijatelji in poslovni partnerji prisiljeni stati in nemočno opazovati, ko se bo izpolnjevala Jehovova beseda. (Jeremija 25:31–33; Razodetje 17:15–18; 18:9–19)

9. Katero dobro novico oznani Jehova?

⁹ Ali bo uničenje Jeruzalema leta 607 pr. n. š. pomenilo, da Jehova ne bo imel več na zemlji svojih prič? Nikakor. Izjemni značajni možje, kot so Daniel in njegovi trije prijatelji, bodo še naprej služili Jehovu, tudi v Babilonu, kamor bodo pregnani. (Daniel 1:6, 7) Veriga zvestih prič za Jehova bo zares ostala nedotaknjena in na koncu 70 let bodo zvesti možje in žene zapustili Babilon ter se vrnili na Judovo, da bi tam obnovili čisto čaščenje. Prav na to v nadaljevanju namiguje Jehova: »Postavim znamenje med njimi, in izmed njih ubežnikov pošljem k narodom v Tarsis, Pul in Lud, ki streljajo z lokom, v Tubal in Javan, na daljne otoke, ki niso slišali vesti o meni in niso videli slave moje; in oznanjali bodo slavo mojo med narodi.« (Izaija 66:⁠19)

10. a) V katerem pomenu bodo zvesti Judje, ki bodo rešeni iz Babilona, služili kot znamenje? b) Kdo je danes za znamenje?

¹⁰ Množica zvestih mož in žena, ki se bodo leta 537 pr. n. š. vrnili v Jeruzalem, bo osupljivo znamenje, dokaz, da je Jehova rešil svoje ljudstvo. Le kdo bi si lahko mislil, da bodo ujeti Judje nekega dne lahko spet svobodno opravljali čisto čaščenje v Jehovovem templju? Podobno temu so v prvem stoletju kot »znamenja in predpodobe« služili maziljeni kristjani, h katerim so se zgrinjali krotki, ki so želeli služiti Jehovu. (Izaija 8:18; Hebrejcem 2:13) Danes maziljeni kristjani napredujejo v svoji obnovljeni deželi in tako služijo kot osupljivo znamenje na zemlji. (Izaija 66:8) So živ dokaz tega, kako močan je Jehovov duh, in to privlači krotke, katere srce sili, da služijo Jehovu.

11. a) Kako bodo ljudje iz narodov po obnovi spoznali Jehova? b) Kako se je Zaharija 8:23 izpolnil prvič?

¹¹ Kako pa bodo po obnovi leta 537 pr. n. š. spoznali Jehova ljudje iz narodov, ki še niso slišali nobene vesti o njem? Ob koncu babilonskega ujetništva se v Jeruzalem ne bodo vrnili vsi zvesti Judje. Nekateri, podobno kot Daniel, bodo ostali v Babilonu. Drugi se bodo razkropili na vse štiri strani sveta. In res so do petega stoletja pr. n. š. Judje živeli že po vsem perzijskem imperiju. (Estera 1:1; 3:8) Nedvomno so nekateri od njih svojim poganskim sosedom pripovedovali o Jehovu, saj so mnogi iz teh narodov postali judovski spreobrnjenci. Očitno je bilo tako tudi z etiopskim evnuhom v prvem stoletju, kateremu je oznanjeval krščanski učenec Filip. (Dejanja 8:26–40) Vse to je bila uvodna izpolnitev besed preroka Zaharija: »Tiste dni zgrabi deset mož iz vseh jezikov poganskih narodov, zgrabijo, pravim, rob suknje judovskega moža in poreko: Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.« (Zaharija 8:23) Jehova je zares poslal luč narodom! (Psalm 43:⁠3)

Pripeljejo »dar GOSPODU«

12., 13. Kako bodo ‚bratje‘ po letu 537 pr. n. š. pripeljani v Jeruzalem?

¹² Po obnovi Jeruzalema bosta za Jude, ki so razkropljeni po svetu daleč stran od svoje domovine, mesto kakor tudi ponovno nameščeno duhovništvo v njem središče čistega čaščenja. Mnogi med njimi bodo prepotovali velike razdalje, da bi bili tam navzoči na vsakoletnih praznovanjih. Izaija po navdihnjenju napiše: »Pripeljejo vse brate vaše izmed vseh narodov v dar GOSPODU na konjih, na vozeh in nosilih, na mezgih in dromedarjih na goro svetosti moje, v Jeruzalem, pravi GOSPOD, kakor sinovi Izraelovi prinašajo pitno daritev v snažni posodi v hišo GOSPODOVO. In tudi izmed njih jih vzamem za duhovnike in levite.« (Izaija 66:20, 21)

¹³ Nekateri od teh ‚bratov izmed vseh narodov‘ so bili navzoči ob binkoštih, ko je bil na Jezusove učence izlit sveti duh. Pripoved se glasi: »Bivali pa so takrat v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsakega naroda, ki je pod nebom.« (Dejanja 2:5) Po judovski navadi so prišli k čaščenju v Jeruzalem, toda ko so slišali dobro novico o Jezusu Kristusu, so mnogi začeli verovati vanj in se krstili.

14., 15. a) Kako so maziljeni kristjani po prvi svetovni vojni zbrali še več svojih duhovnih ‚bratov‘ in kako so bili ti predstavljeni Jehovu kot »daritev v snažni posodi«? b) Kako je Jehova nekatere ‚vzel za duhovnike‘? c) Kateri maziljeni kristjani so med drugim sodelovali pri zbiranju svojih duhovnih bratov? (Glej okvir na tej strani.)

¹⁴ Ali ima ta prerokba tudi novodobno izpolnitev? Seveda jo ima. Po prvi svetovni vojni so Jehovovi maziljeni služabniki iz Svetega pisma spoznali, da je bilo leta 1914 v nebesih vzpostavljeno Božje kraljestvo. S temeljitim preučevanjem Biblije so spoznali, da se mora zbrati še več kraljestvenih dedičev ali ‚bratov‘. Neustrašeni oznanjevalci so z raznimi prevoznimi sredstvi potovali »do skrajnih mej sveta«, da bi poiskali morebitne člane maziljenega ostanka, od katerih so mnogi prišli iz cerkva tako imenovanega krščanstva. Ko so jih našli, so jih pripeljali v dar Jehovu. (Dejanja 1:8, SSP)

¹⁵ Maziljenci, ki so se zbrali v tistih prvih letih, niso pričakovali, da jih bo Jehova sprejel kar takšne, kakršni so bili, ko še niso poznali biblijske resnice. Storili so vse, da so se očistili duhovnih in moralnih madežev, da so tako lahko bili predstavljeni kot »daritev v snažni posodi« oziroma po besedah apostola Pavla kot ‚čista devica Kristusu‘. (2. Korinčanom 11:2) Poleg tega, da so zavrnili doktrinarne zmote, so se morali tudi naučiti, kako ostati strogo nevtralni v političnih zadevah tega sveta. Jehova je svojim služabnikom leta 1931, ko so bili ti že primerno očiščeni, podelil prednost, da nosijo njegovo ime kot Jehovove priče. (Izaija 43:10–12) Kako pa je Jehova nekatere ‚vzel za duhovnike‘? Kot skupina so ti maziljenci postali del ‚kraljevskega duhovništva, svetega naroda‘, in darujejo Bogu žrtve hvale. (1. Petrov 2:9; Izaija 54:1; Hebrejcem 13:⁠15)

Zbiranje se nadaljuje

16., 17. Koga predstavlja »potomstvo« po prvi svetovni vojni?

¹⁶ Polno število tega ‚kraljevskega duhovništva‘ je 144.000 in sčasoma se je njegovo zbiranje ustavilo. (Razodetje 7:1–8; 14:1) Pa je bilo s tem delo zbiranja končano? Nikakor. Izaija v prerokbi nadaljuje: »Kakor novo nebo in nova zemlja, ki ju narejam, da stojita pred menoj, govori GOSPOD, tako bosta stali vaše potomstvo in vaše ime.« (Izaija 66:22, SSP) Najprej so se te besede izpolnile na Judih, ki so se vrnili iz babilonskega ujetništva in so začeli vzgajati otroke. Tako je bil obnovljeni judovski ostanek, »nova zemlja«, pod novo judovsko upravo, ‚novimi nebesi‘, trdno utemeljen. Vendar pa ima ta prerokba nadvse presenetljivo izpolnitev v naših dneh.

¹⁷ »Potomstvo« naroda duhovnih bratov je »velika množica«, ki upa na večno življenje na zemlji. Prihaja »iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov« in stoji »pred prestolom in pred Jagnjetom«. ‚Oprala je oblačila svoja in jih pobelila v krvi Jagnjetovi.‘ (Razodetje 7:9–14; 22:17) »Velika množica« se danes od duhovne teme obrača k svetlobi, ki jo daje Jehova. Veruje v Jezusa Kristusa ter si enako kakor njeni maziljeni bratje in sestre prizadeva ostati duhovno in moralno čista. Kot skupina služi pod Kristusovim nadzorstvom in bo večno ‚obstala‘! (Psalm 37:11, 29)

18. a) V čem člani velike množice ravnajo enako kakor njihovi maziljeni bratje? b) Kako maziljenci in njihovi družabniki častijo Jehova »od mlaja do mlaja in od sobote do sobote«?

¹⁸ Ti marljivi možje in žene z zemeljskim upanjem vedo, da človek ne more ugajati Jehovu zgolj s tem, da ostaja moralno in duhovno čist, čeprav je tudi to zelo pomembno. Delo zbiranja je v polnem zamahu in tudi sami želijo v njem sodelovati. Knjiga Razodetje zanje napove naslednje: »So pred prestolom Božjim in mu služijo noč in dan v svetišču njegovem.« (Razodetje 7:15) Te besede nas spomnijo na predzadnjo vrstico Izaijevega prerokovanja: »Zgodi se, da bo od mlaja do mlaja in od sobote do sobote prihajalo vse meso molit pred mene, pravi GOSPOD.« (Izaija 66:23) To se dogaja danes. Maziljeni kristjani in njihovi družabniki, velika množica, se zbirajo k čaščenju »od mlaja do mlaja in od sobote do sobote« – skratka redno, vsak mesec, vsak teden. Med drugim delajo to tako, da obiskujejo krščanske shode in sodelujejo v javni strežbi. Ali ste med tistimi, ki redno ‚prihajajo molit pred [Jehova]‘? Jehovovemu ljudstvu je to v veliko veselje in člani velike množice že komaj čakajo na čas, ko bo »vse meso« – vsi živi ljudje – služilo Jehovu »od mlaja do mlaja in od sobote do sobote«, in to večno.

Dokončno uničenje Božjih sovražnikov

19., 20. Čemu je bila namenjena gehena v biblijskih časih in kaj predstavlja?

¹⁹ Pri našem preučevanju Izaijevega prerokovanja nam je ostala še ena vrstica. Knjiga se sklene z naslednjimi besedami: »Pojdejo ven in videli bodo mrtva trupla tistih ljudi, ki so odpadli od mene; zakaj njih črv ne umre in njih ogenj ne ugasne, in gnusoba bodo vsemu mesu.« (Izaija 66:24) Verjetno je imel to prerokbo v mislih Jezus Kristus, ko je svoje učence spodbudil, naj svoje življenje poenostavijo in dajo delo v prid Kraljestva pred vse drugo. Rekel je: »Če te oko tvoje pohujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom priti v kraljestvo Božje nego imeti dve očesi in vrženemu biti v pekel ognjeni [v geheno, NW], kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne.« (Marko 9:47, 48; Matevž 5:29, 30; 6:⁠33)

²⁰ Kaj pa je ta kraj, imenovan gehena? Že pred več stoletji je judovski učenjak David Kimhi napisal: »To je kraj [. . .] tik ob Jeruzalemu, odvraten kraj, kamor mečejo nečiste stvari in trupla. Tam tudi stalno gori ogenj, tako da nečiste stvari in kosti mrtvih zgorijo. Zato se obsodba hudobnih simbolično imenuje gehena.« Če je bila po besedah tega judovskega učenjaka gehena namenjena odlaganju odpadkov in trupel ljudi, ki si po mnenju drugih niso zaslužili pokopa, potem je ogenj prikladno sredstvo za odstranjevanje takšnih ostankov in odpadkov. Kar pa ni uničil ogenj so uničili črvi. Kako ustrezna slika dokončnega uničenja vseh Božjih sovražnikov!b

21. Za koga se Izaijeva knjiga konča ohrabrujoče in zakaj?

²¹ Mar nima Izaijeva razburljiva prerokba ob takšni omembi trupel, ognja in črvov kar nekako strašnega konca? Božji odkriti sovražniki bi nedvomno mislili tako. Božjim prijateljem pa je Izaijev opis večnega uničenja hudobnih zelo ohrabrujoč. Jehovovo ljudstvo potrebuje zagotovilo, da njihovi sovražniki ne bodo nikoli več dobili premoči. Ti sovražniki, ki so Božjim častilcem prizadejali toliko trpljenja in nanesli toliko sramote Božjemu imenu, bodo za večno uničeni. »Stiska ne bo vstala dvakrat.« (Nahum 1:9, SSP)

22., 23. a) Povejte, kako vse vam je koristilo preučevanje Izaijeve knjige. b) Kaj ste se, sedaj ko ste preučili Izaijevo knjigo, odločili in v kaj upate?

²² S preučevanjem Izaijeve knjige smo gotovo spoznali, da ta biblijska knjiga ni le mrtva zgodovina. Nasprotno, tudi nam danes nekaj sporoča. Ko razmišljamo o temačnih časih, v katerih je živel Izaija, lahko vidimo, kako podoben je bil ta čas našim dnem. Skupna značilnost Izaijevega in našega časa so politični nemiri, verska hinavščina, podkupovanje v sodnem sistemu ter zatiranje vernih in revnih. Zvesti Judje v šestem stoletju pr. n. š. so bili gotovo hvaležni za Izaijevo prerokovanje, in mi danes smo potolaženi, ko to prerokovanje preučujemo.

²³ Vsi mi, ki živimo v teh kritičnih časih, ko zemljo pokriva tema in narode mrak, smo zelo hvaležni Jehovu, da nam je po Izaiju posredoval luč za vse človeštvo! Ta duhovna luč dejansko pomeni večno življenje za vse, ki jo iz vsega srca sprejmejo, ne glede na njihovo narodnostno ali etnično pripadnost. (Dejanja 10:34, 35) Zato še naprej hodimo v luči Božje Besede, jo dnevno berimo, o njej poglobljeno premišljujmo in si vtisnimo v srce njeno sporočilo. To bo nam v večni blagoslov in v hvalo Jehovovemu svetemu imenu!

[Podčrtni opombi]

[Okvir na strani 409]

Maziljeni darovi za Jehova iz vseh narodov

Leta 1920 je Juan Muñiz iz Združenih držav odšel v Španijo, od tam pa nadaljeval pot še v Argentino ter tam organiziral občine maziljencev. Leta 1923 je luč resnice posijala na odkritosrčne ljudi tudi v zahodni Afriki. Takrat je namreč misijonar William R. Brown (pogosto imenovan tudi Biblija Brown) začel oznanjevati kraljestveno sporočilo v Sierra Leoneju, Gani, Liberiji, Gambiji in Nigeriji. Istega leta se je Kanadčan George Young odpravil v Brazilijo in nato odpotoval še v Argentino, Kostariko, Panamo, Venezuelo in celo v Sovjetsko zvezo. Približno v istem času je Edwin Skinner iz Anglije z ladjo odpotoval v Indijo, kjer je potem dolga leta sodeloval pri žetvi.

[Slika na strani 411]

Nekateri Judje ob binkoštih so bili ‚bratje, pripeljani iz vseh narodov‘

[Slika čez celo 413. stran]