Deveto poglavje

Zaupajmo Jehovu kljub težavam

Izaija 7:1–8:18

 1. Zakaj bo današnjim kristjanom koristilo, če bodo preiskali 7. in 8. poglavje Izaijeve knjige?

V SEDMEM in osmem poglavju Izaijeve knjige sta opisani dve nasprotujoči si osebnosti. Oba, Izaija in Ahaz sta pripadala narodu, ki je bil posvečen Jehovu, oba sta od Boga dobila nalogo, prvi nalogo preroka, drugi pa nalogo Judovega kralja, in obema je grozilo isto: vdor močnejših sovražnih sil na Judovo. Vendar Izaija je v času grožnje zaupal v Jehova, Ahaz pa se je prepustil strahu. Zakaj tako različna odziva? Tudi današnje kristjane podobno obdajajo sovražne sile, zato bi bilo dobro, da preiščejo ti dve Izaijevi poglavji, in odkrili bodo, kakšen pouk se skriva v njiju.

Pred odločitvijo

 2., 3. Povzetek česa pove Izaija v svojih uvodnih besedah?

² Zelo podobno, kakor umetnik z nekaj črtami oriše novo risbo, začne Izaija svojo pripoved z nekaj splošnimi izreki, ki zaznamujejo začetek in konec dogodkov, ki jih ima namen povedati: »Zgodilo se je v dnevih Ahaza, sinu Jotama, sinu Uzija, kralja Judovega, da je šel Rezin, kralj sirski, in Pekah, sin Remalijev, kralj Izraelov, gori bojevat se zoper Jeruzalem; ali ni ga mogel vzeti.« (Izaija 7:1)

³ Piše se osmo stoletje pr. n. š. Na Judovem je za Jotamom zakraljeval njegov sin Ahaz. Sirski kralj Rezin in Pekah, kralj severnega, Izraelovega kraljestva, s svojima vojskama vdreta na Judovo in deželi prizadeneta hude izgube. Navsezadnje bosta z obleganjem pritisnila še na sam Jeruzalem, a jima ne bo uspelo. (2. kraljev 16:5, 6; 2. letopisov 28:5–8) Zakaj ne? To bomo izvedeli kasneje.

 4. Zakaj se srce Ahaza in njegovega ljudstva prestraši?

⁴ Na začetku vojne so »sporočili [. . .] hiši Davidovi, rekoč: Sirija se zanaša na Efraima! In srce njegovo je trepetalo in srce njegovega ljudstva, kakor trepečejo drevesa v gozdu od vetra.« (Izaija 7:2) Ahaz in njegovo ljudstvo se gotovo prestraši, ko izve, da so se Sirci in Izraelci združili in da so njihove vojske ta trenutek utaborjene na Efraimovi (Izraelovi) zemlji. Do Jeruzalema jih loči le še dva do tri dni hoda!

 5. V čem je današnje Božje ljudstvo podobno Izaiju?

⁵ Jehova Izaiju naroči: »Pojdi vendar Ahazu naproti, ti in sin tvoj Šear-jašub, na konec vodotoka gornjega ribnika, proti potu ob valjalčevi njivi.« (Izaija 7:3) Pomislite! Takrat ko bi moral kralj poiskati Jehovovega preroka in prositi za vodstvo, mora prerok oditi in poiskati kralja! Kljub temu Izaija voljno uboga Jehova. Podobno tudi današnje Božje ljudstvo voljno išče ljudi, ki so prestrašeni zaradi pritiskov tega sveta. (Matevž 24:6, 14) Kakšno zadovoljstvo je videti, da se vsako leto stotisoči odzovejo na obiske teh oznanjevalcev dobre novice in se oklenejo Jehovove varovalne roke!

 6. a) Katero spodbudno sporočilo prerok prenese kralju Ahazu? b) Kakšne razmere vladajo danes?

⁶ Izaija Ahaza najde zunaj jeruzalemskega obzidja, kjer se ta pripravlja na pričakovano obleganje in pregleduje mestno vodno oskrbo. Izaija mu prenese Jehovovo sporočilo: »Pazi, da bodeš miren; ne boj se in srce naj se ti ne plaši spričo teh dveh glavenj, ki se toliko kadita [koncev kadečih se ogorkov, EI], spričo razvnete jeze Rezina in Sirije in Remalijevega sina.« (Izaija 7:4) Napadalci so pred tem pustošili po Judovem v goreči jezi. Zdaj pa sta od njih ostala le še ‚konca kadečih se ogorkov‘. Ahazu se ni treba tresti pred sirskim kraljem Rezinom ali izraelskim kraljem Pekahom, Remalijevim sinom. Podobno je danes. Voditelji tako imenovanega krščanstva že stoletja povzročajo hudo preganjanje pravih kristjanov. Danes pa je od tega krščanstva ostal le še ogorek, ki bo vsak čas zgorel. Dnevi se mu iztekajo.

 7. Zakaj Izaijevo ime in ime njegovega sina navdajata z upanjem?

⁷ V Ahazovih dneh je te, ki so zaupali Jehovu, poleg Izaijevega sporočila z upanjem navdajal tudi pomen Izaijevega imena in imena Izaijevega sina. Juda je res v nevarnosti, toda ime Izaija, ki pomeni »Odrešenje Jehovovo«, sporoča, da bo Jehova poskrbel za rešitev. Jehova Izaiju naroči, naj s sabo vzame tudi svojega sina Šear-jašuba, čigar ime pomeni »Vrnil se bo le ostanek«. Celo takrat, ko bo Judovo kraljestvo nazadnje padlo, bo Bog v svojem usmiljenju nazaj v deželo pripeljal ostanek.

Več kakor vojna med narodi

 8. Zakaj napad na Jeruzalem ni le vojna med narodi?

⁸ Jehova po Izaiju razodene strategijo Judovih sovražnikov. Njihov načrt se glasi: »Idimo gori nad Judejo, da jo spravimo v strah ter jo siloma odpremo sebi in postavimo za kralja v njej Tabeelovega sina.« (Izaija 7:5, 6) Sirsko-izraelska zveza namerava osvojiti Juda in zamenjati Ahaza, Davidovega sina, s svojim možem. S tem pa napad na Jeruzalem seveda ni več le vojna med narodi. Prerasla je v spopad med Satanom in Jehovom. Zakaj? Zato, ker je Bog Jehova sklenil zavezo s kraljem Davidom in mu z njo zagotovil, da bodo njegovi sinovi vladali Jehovovemu ljudstvu. (2. Samuelova 7:11, 16) Kakšno zmagoslavje bi bilo za Satana, če bi lahko umestil kako drugo kraljevsko dinastijo na jeruzalemski prestol! Lahko bi celo preprečil spolnitev Jehovovega namena, po katerem naj bi iz Davidove rodovine prišel stalni dedič, »Knez miru«. (Izaija 9:6, 7)

Jehovova ljubeča zagotovila

 9. Katera zagotovila bi morala opogumiti Ahaza pa tudi današnje kristjane?

⁹ Pa bo Siriji in Izraelu naklep uspel? Ne bo. Jehova objavlja: »Ne zgodi se in ne bode tega.« (Izaija 7:7) Jehova po Izaiju ne govori le tega, da bo obleganje Jeruzalema propadlo, temveč tudi to, da bo »še po petinšestdesetih letih [. . .] zrušen Efraim, da ne bode več ljudstvo«. (Izaija 7:8) Tako je: še 65 let in Izrael kot narod ne bo več obstajal.a To zagotovilo s točno določenim časom izpolnitve bi moralo Ahaza opogumiti. Podobno danes Božje ljudstvo krepi spoznanje, da se Satanovemu svetu čas izteka.

10. a) Kako lahko današnji pravi kristjani posnemajo Jehova? b) Kaj Jehova ponudi Ahazu?

¹⁰ Verjetno je iz Ahazovega obraza razbrati, da ne verjame, saj Jehova po Izaiju nadalje reče: »Če ne boste verovali, ne boste obstali.« Toda Jehova je potrpežljiv in »je še govoril Aházu«. (Izaija 7:9, 10, SSP) Kako odličen zgled! Danes se mnogi neradi odzovejo na kraljestveno sporočilo, pa vendar je prav, da posnemamo Jehova in jim ‚še govorimo‘, ko jih zopet in zopet obiskujemo. Jehova nato še reče Ahazu: »Prosi si znamenja od GOSPODA, Boga svojega, prosi ga iz globočine ali z višine.« (Izaija 7:11) Ahaz sme prositi za znamenje in Jehova mu ga bo pokazal v zagotovilo, da bo ščitil Davidovo hišo.

11. Katero zagotovilo je razvidno iz Jehovovega izreka ‚svojega Boga‘?

¹¹ Upoštevajte, da Jehova pravi: ‚Prosi si znamenja od svojega Boga.‘ (Poudarili mi.) Jehova je res dober. O Ahazu se že širi glas, da časti krive bogove in sodeluje pri gnusnih poganskih običajih. (2. kraljev 16:3, 4) Toda Jehova kljub temu in kljub Ahazovemu strahu o sebi govori kot o Ahazovem Bogu. To nam zagotavlja, da Jehova ni tak, da bi ljudi kar tako zavrgel. Pripravljen je pomagati takšnim, ki grešijo oziroma jim je oslabela vera. Toda ali bo to zagotovilo Božje ljubezni Ahaza navedlo, da se bo oprijel Jehovove roke?

Od dvoma do neposlušnosti

12. a) Kakšne ošabnosti se je navzel Ahaz? b) H komu se Ahaz obrne po pomoč, namesto da bi se obrnil k Jehovu?

¹² Ahaz predrzno odvrne: »Ne bom prosil, ne izkušal GOSPODA.« (Izaija 7:12) Tega ne stori zato, ker bi hotel ubogati besede iz postave: »Ne izkušajte GOSPODA, Boga svojega.« (5. Mojzesova 6:16) To isto postavo je stoletja kasneje citiral Jezus, ko ga je izkušal Satan. (Matevž 4:7) Ahaza Jehova vabi, naj se vrne k pravemu čaščenju in mu ponuja možnost, da mu okrepi vero z znamenjem. Vendar Ahaz raje išče zaščito drugod. Morda prav v tem trenutku pošlje večjo vsoto denarja Asiriji, s prošnjo, da bi mu pomagala v boju proti njegovim severnim sovražnikom. (2. kraljev 16:7, 8) Medtem sirsko-izraelska vojska obkoli Jeruzalem in obleganje se začne.

13. Katero spremembo zaznamo v 13. vrstici in kaj naznanja?

¹³ Izaija z mislijo na kraljevo malovernost reče: »Poslušajte vendar, Davidova hiša: vam je premalo, da utrujate ljudi, ko utrujate še mojega Boga?« (Izaija 7:13, SSP) Jehova je res lahko utrujen od stalnega kljubovanja. Bodite pozorni tudi na to, da prerok zdaj reče »mojega Boga« in ne »svojega Boga«. Zloslutna sprememba! Ahaz s tem, ko zavrne Jehova in se obrne na Asirijo, zgubi odlično priložnost, da bi obnovil svoj odnos z Bogom. Nikoli ne žrtvujmo svojega odnosa z Bogom, tako da poteptamo naše svetopisemsko prepričanje zaradi začasnih prednosti.

Znamenje: Emanuel

14. Kako Jehova kaže, da je zvest svoji zavezi z Davidom?

¹⁴ Jehova ostaja zvest svoji zavezi z Davidom. Znamenje je ponudil in znamenje bo dal! Izaija nadaljuje: »Gospod sam [vam bo] dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel. Skuto in med bo jedel, da bo znal zavračati húdo in izbirati dobro. Kajti preden bo znal deček zavračati húdo in izbirati dobro, bo opustošena dežela, ki te je groza dveh njenih kraljev.« (Izaija 7:14–16, SSP)

15. Na kateri vprašanji odgovarja prerokba o Emanuelu?

¹⁵ To je dobra novica za vsakogar, kdor se boji, da bodo ti, ki so vdrli v deželo, pretrgali davidsko kraljevsko linijo. »Emanuel« pomeni »Z nami je Bog«. Z Judom je Bog in on ne bo dovolil, da bi bila njegova zaveza z Davidom razveljavljena. Poleg tega Ahaz in njegovo ljudstvo niso seznanjeni le s tem, kaj bo Jehova storil, temveč tudi, kdaj bo to storil. Še predno bo deček Emanuel dovolj star, da bi znal razločevati med dobrim in slabim, bodo sovražni narodi uničeni. In to se tudi uresniči!

16. Zakaj morda Jehova ne razodene tega, kdo je bil Emanuel v Ahazovih dneh?

¹⁶ Biblija nič ne govori, čigav otrok je Emanuel. Toda glede na to, da naj bi bil mali Emanuel za znamenje in da Izaija pozneje reče, da so on in njegovi otroci »za znamenja«, bi lahko bil Emanuel prerokov sin. (Izaija 8:18) Jehova morda tega, kdo je bil Emanuel v Ahazovih dneh, ne razodene zato, da ne bi to odvrnilo poznejših rodov od Večjega Emanuela. Kdo pa je to?

17. a) Kdo je Večji Emanuel in kaj je njegovo rojstvo zaznamovalo? b) Zakaj lahko Božje ljudstvo danes vzklika »Z nami je Bog«?

¹⁷ Ime Emanuel se poleg omembe v Izaijevi knjigi pojavlja v Bibliji le še enkrat, in sicer v Matevževem evangeliju 1:23. Jehova je Matevža navdihnil, da je prerokbo o Emanuelovem rojstvu naobrnil na rojstvo Jezusa, upravičenega Dediča Davidovega prestola. (Matevž 1:18–23) Rojstvo prvega Emanuela je bilo znamenje, da Bog ni zavrgel Davidove hiše. Podobno je bilo rojstvo Jezusa, Večjega Emanuela, znamenje, da Bog ni zavrgel človeštva niti svoje kraljestvene zaveze z Davidovo hišo. (Lukež 1:31–33) In zdaj, ko je Jehovov glavni predstavnik že med človeštvom, lahko Matevž upravičeno reče: »Z nami je Bog.« (NW) Danes Jezus vlada kot nebeški kralj in je s svojo občino, ki je na zemlji. (Matevž 28:20) Božje ljudstvo ima tako gotovo še dokaz več, da jasno in glasno vzklikne: »Z nami je Bog!«

Nadaljnje posledice nezvestobe

18. a) Zakaj nadaljnje Izaijeve besede poslušalce prestrašijo? b) Do kakšne spremembe naj bi kmalu prišlo?

¹⁸ Kakor so bile Izaijeve zadnje besede tolažilne, tako je z naslednjo izjavo poslušalce prestrašil: »GOSPOD stori, da pridejo nad tebe in nad ljudstvo tvoje in nad hišo očeta tvojega dnevi, kakršnih ni bilo, odkar se je Efraim ločil od Jude: pripelje nadte kralja asirskega.« (Izaija 7:17) Tako je: prihaja nesreča, in to po roki asirskega kralja. Misel na možnost, da bi zagospodovali Asirci, ki so bili znani po svoji krutosti, Ahazu in njegovemu ljudstvu gotovo marsikatero noč ne da spati. Ahaz razmišlja, da se bo, če se spoprijatelji z Asirijo, rešil Izraela in Sirije. Asirski kralj se bo res odzval na Ahazovo prošnjo in nazadnje napadel Izrael in Sirijo. (2. kraljev 16:9) In prav zato bosta verjetno morala Pekah in Rezin opustiti obleganje Jeruzalema. Sirsko-izraelska zveza bo tako dokazala, da ni zmožna zavzeti Jeruzalema. (Izaija 7:1) Zdaj pa Izaija svojim osuplim poslušalcem pove, da bo Asirija, zaščitnik, ki mu tako zaupajo, postala njihov zatiralec! (Primerjaj Pregovori 29:25.)

19. Pred čim ta zgodovinska drama svari današnje kristjane?

¹⁹ Današnjim kristjanom je ta resnična zgodovinska pripoved v svarilo. Kadar smo pod pritiskom, nas morda daje skušnjava, da bi poteptali krščanska načela in tako zavrnili Jehovovo zaščito. To pa je kratkovidno, celo samomorilsko, kar je razvidno iz Izaijevih nadaljnjih besed. Prerok v nadaljevanju opiše, kakšne bodo za deželo in ljudstvo posledice vdora Asircev.

20. Kdo so ‚muhe‘ in ‚čebele‘ in kaj bodo naredile?

²⁰ Izaija svoje objave razdeli na štiri dele in vsak od njih napoveduje, kaj se bo zgodilo »tisti dan«, namreč takrat, ko bo Asirija napadla Juda. »Zgodi se tisti dan, da GOSPOD požvižga muhi, ki je ob koncih potokov egiptovskih, in čebeli, ki je v deželi Asirski. In pridejo in posedejo vse, kar jih je, po dolih med strminami in po skalnih razpokah in po vsem grmovju in po vseh pašnikih.« (Izaija 7:18, 19) Egiptovska in asirska vojska se bosta kakor roj muh in čebel osredotočili na Obljubljeno deželo. In to ne bo kratkotrajen vdor. ‚Muhe‘ in ‚čebele‘ se bodo posedle, našle bodo vsak kotiček, najmanjšo špranjo v deželi.

21. Kako bo asirski kralj podoben britvi?

²¹ Izaija nadaljuje: »Tisti dan obrije Gospod z najeto britvijo, ki je onkraj velereke, namreč s kraljem asirskim, lase po glavi in po nogah, celó brado pokonča.« (Izaija 7:20) Zdaj je omenjena samo Asirija, ki predstavlja glavno nevarnost. Ahaz najame asirskega kralja, da »obrije« Sirijo in Izrael. Vendar se bo ta ‚najeta britev‘ s področja ob reki Evfrat premaknila na Judovo ‚glavo‘ in jo obrila do golega, obrila bo celo brado!

22. S katerimi zgledi Izaija pokaže, kakšne bodo posledice vdora Asirije, ki je grozil?

²² In kakšen bo izid? »V tistem času bode, da bo kdo redil le kravico in dve ovci, a ker bo molzel obilo mleka, bo jedel smetano; kajti smetano in med bo jedel, kdorkoli preostane v deželi.« (Izaija 7:21, 22) Dotlej, ko bodo Asirci ‚obrili‘ deželo, bo v njej ostalo tako malo ljudi, da bodo za hrano potrebovali le malo živali. Jedli bodo zgolj »smetano in med« in nič drugega; ne bodo pili vina, niti jedli kruha ali česa drugega. Kakor da bi hotel poudariti, kolikšno bo opustošenje, Izaija trikrat pove, da bo tam, kjer je bila nekoč cenjena, rodovitna zemlja, raslo grmovje in plevel. Kateri se bodo odpravili na deželo, bodo morali s sabo vzeti ‚puščice in loke‘, da bi se zaščitili pred divjimi živalmi, ki prežijo v goščavi. Okopana polja bodo teptali voli in ovce. (Izaija 7:23–25) Ta prerokba se začenja spolnjevati že v Ahazovih dneh. (2. letopisov 28:20)

Točne napovedi

23. a) Kaj mora Izaija sedaj narediti? b) Kako je znamenje s ploščo potrjeno?

²³ Izaija se sedaj vrne k trenutnemu položaju. Jeruzalem še vedno oblega sirsko-izraelska zveza, ko Izaija poroča: »GOSPOD mi je rekel: Vzemi si veliko ploščo in nanjo napiši z razločnimi črkami: Maher-šalal-haš-baz. In vzel sem si zvesti priči: Urija, duhovnika, in Zeharija, sina Jeberekijevega.« (Izaija 8:1, 2) Ime Maher-šalal-haš-baz pomeni »Podvizaj se, o plen! On pride hitro k ropu«. Izaija spoštovana moža iz soseščine zaprosi, da sta navzoča, ko bo sam na veliko ploščo napisal to ime, tako da bosta lahko kasneje potrdila pristnost tega dokumenta. Vendar pa naj bi bilo to znamenje potrjeno še z drugim znamenjem.

24. Kako bi moralo znamenje Maher-šalal-haš-baz vplivati na Jude?

²⁴ Izaija reče: »In približal sem se prorokinji, in je spočela in rodila sina. Tedaj mi je rekel GOSPOD: Imenuj ga Maher-šalal-haš-baz. Zakaj preden bo deček znal klicati ,Oče moj‘ in ,Mati moja‘, bodo nesli bogastvo iz Damaska in plen iz Samarije v Asirijo pred kraljem asirskim.« (Izaija 8:3, 4) Oboje, velika plošča in novorojeni deček, bosta znamenji, da bo Asirija kmalu oropala Judova zatiralca, Sirijo in Izrael. Kako kmalu pa? Še preden bo deček znal izreči tiste besede, ki se jih ponavadi malčki najprej naučijo: »oče« in »mati«. Takšna točna napoved bi morala ljudstvu vliti zaupanje v Jehova. Lahko pa, da so se nekateri zaradi tega tudi posmehovali Izaiju in njegovim sinovom. Naj je bilo tako ali drugače, Izaijeve preroške besede so se uresničile. (2. kraljev 17:1–6)

25. Katere podobnosti so med Izaijevim in našim časom?

²⁵ Kristjani se lahko iz Izaijevih večkratnih svaril nekaj naučimo. Apostol Pavel nam je razodel, da je Izaija v tej zgodovinski drami predstavljal Jezusa Kristusa, Izaijevi sinovi pa so predpodabljali Jezusove maziljene učence. (Hebrejcem 2:10–13) Jezus po svojih maziljenih sledilcih na zemlji spominja prave kristjane, da je v teh nevarnih časih treba biti ‚buden‘. (Lukež 21:34–36) Obenem pa neskesane nasprotnike svari pred bližajočim se uničenjem, pa čeprav takšna svarila pogosto zbudijo posmeh. (2. Petrov 3:3, 4) Izpolnitev časovnih prerokb v Izaijevih dneh je jamstvo, da se bo tudi Božji urnik za naš čas ‚zagotovo uresničil. Ne bo kasnil.‘ (Habakuk 2:3, NW)

Pogubna »voda«

26., 27. a) Katere dogodke napoveduje Izaija? b) Kaj Izaijeve besede nakazujejo za Jehovove današnje služabnike?

²⁶ Izaija nadalje svari: »Zato ker je to ljudstvo zaničevalo vodo v Siloahu, lahno tekočo, in mu je veselje pri Rezinu in Remalijevem sinu, zato, glej, stori GOSPOD, da pridere nadnje voda velereke, presilna in preobilna, namreč kralj asirski in vsa slava njegova; in prestopi vse svoje struge in se prevali čez vse bregove svoje in pridere na Judovo, ga preplavi in se razlije, da mu bo do grla segalo; in razpete peruti njegove napolnijo širokost dežele tvoje, Imanuel [Emanuel, SSP]!« (Izaija 8:5–8)

²⁷ »To ljudstvo«, severno, izraelsko kraljestvo, zavrača Jehovovo zavezo z Davidom. (2. kraljev 17:16–18) Zdi se jim tako šibka kakor potoček Siloah, iz katerega Jeruzalemčani zajemajo vodo. Veselijo se tega, da se lahko vojskujejo proti Judu. Toda takšno zasmehovanje ne bo ostalo brez kazni. Jehova bo dovolil, da bodo Asirci ‚preplavili‘ oziroma opustošili Sirijo in Izrael. Podobno bo Jehova kmalu dovolil sedanjemu političnemu delu sveta, da bo preplavil krivoverski svet. (Razodetje 17:16; primerjaj Daniel 9:26.) Nato bo ta kipeča »voda« ‚pridrla na Judovo‘, prišla bo prav »do grla«, do Jeruzalema, kjer vlada Judov glavar (kralj).b V našem času bodo politiki, rablji krive vere, podobno obkolili Jehovove služabnike, prišli jim bodo vse »do grla«. (Ezekiel 38:2, 10–16) Kakšen pa bo izid? No, kaj se zgodi v Izaijevih dneh? Ali Asirci pljusknejo čez mestno obzidje in odplavijo Božje ljudstvo? Ne. Bog je z njim.

Ne bojte se, »Bog je z nami!«

28. Kaj Jehova zagotavlja Judom kljub nepopustljivemu trudu njihovih sovražnikov?

²⁸ Izaija svari: »Združite se na upor, o ljudstva [nasprotna Božjemu zaveznemu ljudstvu], a bodite potrti! In ušesa nagnite, kolikorkoli vas je po daljnih deželah! Opasujte se na boj in bodite potrti, opasujte se in bodite potrti! Storite sklep, in uničen bo; govorite besedo, a ne obvelja; zakaj Bog je z nami!« (Izaija 8:9, 10) Nekaj let kasneje, med vladanjem Ahazovega zvestega sina Ezekija, se te besede uresničijo. Ko Asirci grozijo Jeruzalemu, jih Jehovov angel pobije 185.000. Bog je nedvomno s svojim ljudstvom in Davidovo kraljevsko rodovno linijo. (Izaija 37:33–37) V prihajajoči bitki harmagedon bo Jehova podobno poslal Večjega Emanuela, pa ne le da razbije Njegove sovražnike, temveč tudi reši vse, ki upajo vanj. (Psalm 2:2, 9, 12)

29. a) Kako se Judje v Ahazovih dneh razlikujejo od tistih v Ezekijevih dneh? b) Zakaj se današnji Jehovovi služabniki varujejo verskih in političnih zvez?

²⁹ Ahazovi sodobniki nasprotno od Judov v Ezekijevih dneh ne verjamejo, da jih bo Jehova zaščitil. Raje se povežejo oziroma sklenejo ‚zaroto‘ z Asirci, da bi se zaščitili pred sirsko-izraelsko zvezo. Vendar Jehovova »roka« spodbode Izaija, da govori proti »tega ljudstva potu« oziroma proti priljubljenemu ravnanju. Svari namreč: »Ne bojte se tega, česar se oni boje, in ne plašite se! GOSPODA nad vojskami samega posvečujte, in on vam bodi strah, on vam bodi groza.« (Izaija 8:11–13) S tem v mislih se današnji Jehovovi služabniki varujejo tega, da bi sodelovali z religioznimi koncili in političnimi zvezami ali pa jim zaupali. Jehovovi služabniki popolnoma zaupajo v Božjo zaščitno moč. Saj, če ‚je z nami Gospod, kaj nam more storiti človek‘? (Psalm 118:6, EI)

30. Kakšna usoda čaka vse, ki ne zaupajo Jehovu?

³⁰ Izaija večkrat ponovi, da se bo Jehova izkazal za »svetišče«, zaščito vsem, ki mu zaupajo. Vsi, ki ga zavračajo, pa se ‚spotaknejo in padejo in bodo strti, se zapleto v mrežo in ujamejo‘ – pet slikovitih glagolov, ki ne puščajo nikakršnega dvoma o tem, kakšna usoda čaka tiste, ki ne zaupajo Jehovu. (Izaija 8:14, 15) V prvem stoletju so se tisti, ki so zavrnili Jezusa, ravno tako spotaknili in padli. (Lukež 20:17, 18) Podobno se bo zgodilo tudi vsem tistim danes, ki niso zvesti ustoličenemu nebeškemu Kralju, Jezusu. (Psalm 2:5–9)

31. Kako lahko današnji pravi kristjani posnemajo zgled Izaija in vseh, ki prisluhnejo njegovemu pouku?

³¹ V Izaijevih dneh se ne spotaknejo vsi. Izaija pravi: »Zaveži to pričevanje, zapečati postavo med mojimi učenci! – In jaz bom čakal GOSPODA, ki skriva obličje svoje pred hišo Jakobovo, in upal bom vanj.« (Izaija 8:16, 17) Izaija in vsi, ki poslušajo njegov pouk, ne bodo zapustili Božje postave. Še naprej zaupajo Jehovu, četudi mu njihovi prestopniški rojaki nočejo in je Jehova zato pred njimi skril svoje obličje. Posnemajmo zgled teh, ki zaupajo Jehovu, in bodimo enako odločeni oklepati se čistega čaščenja! (Daniel 12:4, 9; Matevž 24:45; primerjaj Hebrejcem 6:11, 12.)

»Znamenja« in ‚čudeži‘

32. a) Kdo danes služi »za znamenja in čudeže«? b) Zakaj bi morali kristjani izstopati iz sveta?

³² Izaija zdaj objavi: »Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal GOSPOD, smo za znamenja in predpodobe [čudeže, NW] v Izraelu od GOSPODA nad vojskami, ki prebiva na gori Sionski.« (Izaija 8:18) Tako je: Izaija, Šear-jašub in Maher-šalal-haš-baz so znamenja Jehovovih namenov z Judom. Danes so podobno za znamenja Jezus in njegovi maziljeni bratje. (Hebrejcem 2:11–13) Pri delu pa se jim pridružuje tudi »velika množica« ‚drugih ovc‘. (Razodetje 7:9, 14; Janez 10:16) Znamenje seveda nekaj pomeni le, če izstopa iz svojega okolja. Podobno tudi kristjani izpolnijo svojo nalogo, da služijo za znamenje, le takrat, kadar izstopajo, kadar so drugačni od tega sveta, tako da popolnoma zaupajo Jehovu in pogumno oznanjajo njegove namene.

33. a) Kaj so pravi kristjani odločeni delati? b) Zakaj bodo pravi kristjani lahko neomajni?

³³ Zato se vsi ravnajmo po Božjih merilih in ne po merilih tega sveta. Še naprej neustrašno izstopajmo kot znamenja, tako da izpolnjujemo nalogo, ki jo je dobil Večji Izaija, Jezus Kristus: ‚Oklicujmo milostno leto in dan maščevanja Boga našega.‘ (Izaija 61:1, 2; Lukež 4:17–21) Ko bo Asirija preplavila zemljo, četudi nam voda pride do grla, pravih kristjanov to zagotovo ne bo odplavilo. Neomajni bomo, saj je ‚Bog z nami‘.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 103]

Ko je Izaija prišel k Ahazu z Jehovovim sporočilom, je s sabo vzel Šear-jašuba

[Slika na strani 111]

Zakaj je Izaija na veliko ploščo napisal »Maher-šalal-haš-baz«?