Paziti na »mir in varnost« ki so si ga zamislili narodi
»Ko pravijo: ‚Mir in varnost!‘« — 1. TESALONIČANOM 5:3
1., 2. a) Zakaj danes modrost narekuje ohranitev miru? b) Glede česa se bodo zato sporazumeli nasprotni politični sistemi?
ČLOVEŠTVO še nikoli ni bilo tako negotovo kot danes. Čutiti je strah pred tretjo svetovno vojno, v katero bi se vpletli močno militarizirani – do zob oboroženi narodi, ki posedujejo nekaj, kar se sedaj smatra kot odločilno orožje – atomsko bombo. Sposobnost ljudi, da v vojne namene spravijo v pogon sama jedra atomov, jih je privedla do skrajne meje pri masovnem pobijanju ljudi. Zato modrost narekuje, da se ohrani mir.
2 Da, to je res, kajti, če bi se v našem času v tretji svetovni vojni uporabilo ta orožja, bi to pomenilo nič manj kot svetovni samomor, v katerem bi ljudi razneslo dobesedno v nič ali pa bi jih uničile posledice jedrskega holokausta. Ostrovidni politiki in vojaški poveljniki se boleče zavedajo tega dejstva. Ne želijo biti odgovorni za takšno svetovno katastrofo. Zato bodo povsem nasprotni politični sistemi prišli do zaključka, da bi se bilo dobro sporazumeti in slediti posvetno modri filozofiji »živi in pusti živeti.«
3. Zakaj bodo narodi razglasili »mir in varnost«?
3 Vseeno pa narodi ne zaupajo povsem drug drugemu. Iz previdnosti drže vojaške sile v stalni pripravljenosti. Ali se bodo torej vladarji pri proglasitvi »miru in varnosti« za vse človeštvo združili zaradi iskrene, prave medsebojne ljubezni članov iste človeške družine? Ne, to bodo storili zato, da bi ublažili upravičen strah ljudi.
Odziv duhovščine in javnosti na bližnjo razglasitev
4., 5. a) Kakšno reakcijo javnosti na bližnjo razglasitev lahko pričakujemo? b) Katera vprašanja glede Božje podpore te razglasitve se pojavljajo, čeprav jo duhovščina podpira
4 Ko bo do tega razglasa prišlo, mu bodo ljudje po vsej zemlji naklonjeni. Verski voditelji sveta, tudi duhovščina krščanstva, tako katoliška kot protestantska, bo nedvomno pozdravila to mednarodno potezo. Duhovščina se pač vedno obrača po vetru, da bi ostala priljubljena in bi si zagotovila politično podporo in upoštevanje.
5 Vendar to, da duhovščina podpira to glasno objavljeno politično pripravo, še ne pomeni, da jo podpira tudi Bog našega vesolja in zemlje. V svojih cerkvenih poslopjih lahko duhovščina izgovarja dolge in glasne molitve v prisotnosti svojih verskih pokroviteljev in prosi za božanski blagoslov ukrepov, ki so jih za mednarodni mir in varnost naredili politični elementi. Toda, ali vse te slovesne molitve, h katerim zbrani poslušalci dodajo prodoren »amen«, Bog tega vesolja zares upošteva? Ali je On lahko v miru s tem v verskem pogledu razdeljenem svetu, ki molitve za mir in varnost kroji v skladu z religioznimi sektami in veroizpovedmi, ki si med seboj nasprotujejo?
6., 7. a) Kakšno pot je podobno kot Judje v starem času ubralo krščanstvo? b) Kakšne bodo posledice, ker duhovščina podpira razglasitev »miru in varnosti«?
6 Nihče tako glasno ne zatrjuje, da jih podpira Bog, kot to počno krščanski narodi. Toda Bog vesolja ni tisti, ki vlada nad krščanstvom. Krščanstvo je namreč ubralo podobno pot kot starodavni Izraelci. Ko so postali nezadovoljni z Jehovinimi pripravami vladanja in so mislili, da je politična ureditev okolnih poganskih narodov boljša, so prišli k Jehovinemu preroku Samuelu in zahtevali, naj jim postavi kralja. Samuela je to zelo razžalostilo in prizadelo. Nič manj užaljen ni bil Bog, čigar prerok je Samuel bil.
7 Jehova je bil upravičeno prizadet, ko so Izraelci zahtevali odstranitev teokratične ureditve. Svojemu preroku Samuelu je rekel: »Niso zavrgli tebe, ampak mene so zavrgli, da naj ne kraljujem nad njimi.« (1. Samuelova 8:4–9, EI) To je uprispodabljalo smer, po kateri je krenilo krščanstvo v tem 20. stoletju. Ko bo torej duhovščina kmalu pozdravila razglasitev »miru in varnosti«, ne bo to imelo nobenih ugodnih posledic, nobenega božanskega blagoslova.
Človeštvo odvrnjeno od budnosti
8. Kakšno vlogo bodo pri razglasitvi verjetno igrali ZN in zakaj ta organizacija odvrača ljudi od budnosti?
8 Združeni narodi so danes morda ponosni na 159 članic, kar dejansko obsega vse narode. Brez dvoma se bodo Združeni narodi ob določenem času znašli v ospredju zaradi bližnje objave »miru in varnosti.« Na žalost moramo reči, da ta svetovna organizacija mnoge ljudi odvrača od budnosti. Kako to? Ker takšen mir, ki ga podpirajo verske organizacije tega sveta, tudi tiste iz krščanstva, ne pomeni miru s Stvarnikom vesolja, ki lahko glede na svojo odločitev v pomembnih stvareh v nebesih in na zemlji da življenje ali pa ga vzame.
9., 10. Kakšno je stališče Jehovinih prič do »miru in varnosti«, ki so si ga zamislili ljudje in zakaj je takšno?
9 V Izaijevi prerokbi Stvarnik nedvoumno izjavlja: »Nebo je prestol moj in zemlja nogam mojih podnožje.« (Izaija 66:1) Narodi tukaj na njegovem podnožju je z Združenimi narodi ne krasijo. V političnem pogledu se trudijo ohraniti splošni mir in varnost in tako Združenim narodom zagotoviti obstoj. Jehovine predane priče na zemlji se ne morejo pridružiti svetu, ki je odvisen od človeških ukrepov za zagotovitev miru in varnosti narodov. Priče si k srcu jemljejo besede iz Jakoba 4:4: »Prešuštniki, ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom, sovraštvo do Boga? Kdorkoli hoče biti prijatelj sveta, se izkaže, da je sovražnik Boga.« (JP)
10 čeprav Jehovine priče ne delujejo proti miru in varnosti, kot so si ga zamislili narodi, pa ga tudi ne morejo priporočati milijonom ljudi, ki želijo biti na varnem, ko bo izbruhnila največja svetovna stiska in uničila ta sestav stvari. (Matej 24:21) Božji novi sestav je namreč tisti, ki bo pod »Knezom miru«, Jezusom Kristusom, vzpostavil svetovno varnost (Izaija 9:6, 7)
11. Kako je duhovščina gledala na predlagano ustanovitev Lige narodov po Prvi svetovni vojni?
11 Zgodovina sama pričuje o neuspehu človeških mirovnih načrtov. Spomnimo se, da so po koncu Prve svetovne vojne leta 1919 predlagali ustanovitev Lige narodov kot sredstva za preprečevanje svetovne vojne. Zvezni svet Kristusovih cerkva v Ameriki je ta predlog pozdravil z naslednjimi besedami: »Ta Liga ni le politični pripomoček; to bi prej bil politični izraz Božjega kraljestva na zemlji.« Toda, ali je tako imenovani politični izraz Božjega zemeljskega kraljestva prinesel zemlji trajni mir in varnost?
12. a) Kako so se spolnile besede iz Razodetja 17:8? b) Kdo še naprej jezdi na hrbtu »škrlatno rdeče divje zveri« in za kako dolgo?
12 Podobno kot simbolična »škrlatno rdeča divja zver« iz 17. poglavja Razodetja, na katero je sedla stara nečistnica »Babilon veliki«, je tudi Liga narodov ob izbruhu Druge svetovne vojne leta 1939 padla v »brezno.« Nečistnica, ki je jezdila na njej, je bila prisiljena sestopiti. Po koncu Druge svetovne vojne leta 1945, so bili Združeni narodi postavljeni za naslednika nesrečne Lige narodov. Ta organizacija ima mnogo več članic kot Liga narodov, zato bi morala biti močnejša in bi ji človeštvo moralo bolj zaupati. Tako je leta 1945 simbolična »škrlatno rdeča divja zver« prišla iz »brezna«, in simbolična nečistnica, »Babilon veliki«, se je ponovno povzpela na njen hrbet, kjer brez sramu sedi do današnjega dne. (Razodetje 17:3, 5, 8) Vendar glede na napoved iz Razodetja 17:16 do 18:24, ne bo več dolgo ostala tam. Zakaj ne?
13. a) Kaj so Združeni narodi? b) Kako je to bilo že davno prikazano?
13 Združeni narodi so v resnici posvetni zarotniki proti Bogu Jehovi in njegovim predanim pričam na zemlji. To je prava zarota ali zavezništvo v katerem so narodi sveta staknili skupaj glave, da bi se dogovorili, kaj lahko storijo proti Jehovini vidni organizaciji na zemlji. Dogajanje v tem »zaključku sestava stvari« je bilo uprispodobljeno z zaroto o kateri piše v Izaiju 8:12. (Matej 24:3)
Iskati mir in varnost pri Jehovi
14. Zakaj je desetplemensko kraljestvo Izrael sklenilo zavezništvo s Sirijo s kakšnim vprašanjem se je srečalo kraljestvo Jude?
14 Preden je živel Izaija, se je dvanajst plemenski narod Izrael razdelil zaradi spora glede kraljevanja. To se je zgodilo po slavnem vladanju kralja Salomona. Deset plemen na severu, ki so se odcepila, je osnovalo kraljestvo, imenovano Izrael, s prestolnico Samarijo. Preostala dva plemena, Judovo in Benjaminovo pleme, pa sta ostala vdana kraljevski dinastiji kralja Davida s prestolnico v Jeruzalemu. Deset plemensko kraljestvo Izrael se je v sovražnosti obrnilo proti dvoplemenskemu kraljestvu Jude. Nato je izraelsko kraljestvo sklenilo zavezništvo s kraljestvom Sirije, ki je imelo svojo prestolnico v Damasku. Nameravali so strmoglaviti kraljestvo Jude in si ga podložiti. Ali naj bi si bilo kraljestvo Jude našlo zaveznika v kakšnem močnejšem narodu, da bi bili lahko zdržali silen napad izraelskega naroda, ki je sklenil zavezništvo s sirijskim narodom? (Izaija 7:3–6)
15. a) Kaj so zagovarjali nekateri iz kraljestva Jude in kaj takšno stališče odkriva? b) Kako je prerok Izaija govoril proti takšnemu stališču?
15 V majhnem kraljestvu Jude so nekateri izgubili vero v narodnega Boga Jehovo. Takšni so se zavzemali za zavezništvo ali dogovore z mogočnim poganskim kraljestvom tega sveta. Nekateri so zagovarjali takšno izdajalsko združevanje kraljestva Jude s kraljestvom brezbožnega sveta in so omahljivce v kraljestvu Jude pozivali na ‚upor‘. Tako so pokazali, da nimajo vere in da ne zaupajo v Boga, čigar tempelj je bil v Jeruzalemu. Prerok Izaija je bil navdihnjen, da govori proti takšni zaroti, in v 8. poglavju, 12. vrstici je rekel: »Ne imenujte zarote vsega, kar to ljudstvo imenuje zaroto; in tega česar se boji, se ne bojte in se ne plašite.« (EI)
16., 17. Kaj je za Jehovin narod v starem času pomenilo pravi mir in varnost in kako je to bilo prikazano, ko je asirski kralj Senaherib pretil Jeruzalemu?
16 Jehova je bil z ljudstvom v zaveznem odnosu in to je zanj pomenilo mir in varnost. To je bilo prikazano, ko je asirski vladar Senaherib poslal skupino treh poveljnikov, ki so kralja Ezekija in prebivalce Jeruzalema pozivali, naj se vdajo Senaheribu. Asirski predstavnik in govornik Rabsak se je ustopil pred obzidjem Jeruzalema in glasno omalovaževal Jehovo, s tem je hotel oslabiti ali uničiti zaupanje Judov v Njega. Kralj Ezekija je bil zaradi tega sramotenja zelo žalosten in je slutil, da Jeruzalemu prete nadmočne asirske horde, zato je odšel v tempelj in predložil zadevo Jehovi. Jehovi je ugajala njegova plemenita vera in to, da se je zatekel k njemu, da bi On pokazal svojo vesoljno suverenost. Jehova mu je ugodno odgovoril, njegov prerok Izaija pa je to potrdil. Kralj Ezekija je ukazal, da se Asircu Rabsaku, ki jih je nameraval zastrašiti, ne daje nobenega odgovora. (2. Kraljev 18:17–36; 19:14–34)
17 Rabsaka je tako ravnanje nedvomno močno čudilo, in se je vrnil v tabor k Senaheribu, ki se je tedaj boril proti Libni. (2. Kraljev 19:8) Potem ko je Senaherib slišal Rabsakovo poročilo, je Ezekiju poslal grozilna pisma v katerih je svaril: »Naj te ne vara Bog tvoj, ki staviš nanj upanje, govoreč: ‚Jeruzalem ne bo dan v roko kralja asirskega.‘« (2. Kraljev 19:9, 10) Ko se je zmračilo je sam Jehova dal odgovor asirskemu govorniku in sam je odgovoril na Senaheribova grozilna pisma, da bi dokazal, da je močnejši od asirskih državnih bogov. V zaključku poročila o tem dogodku v 2. knjigi Kraljev 19:35 piše: »Tisto noč je šel Jehovin angel in jih pobil v asirskem taboru stopetinosemdeset tisoč. Ko so zjutraj vstali, glej, so bili vsi ti trupla mrtvih.« (EI) Ko so preživeli Asirci skupaj s Senaheribom in morda tudi Rabsakom, ob zori vstali, so zagledali strašen prizor: bilo je vse polno mrtvih v vojni z Jehovo.
18. a) Kakšen je bil izid za častihlepnega Senaheriba? b) Kakšen primer naj bi to zgodovinsko poročilo nudilo današniim Jehovinim pričam?
18 Senaherib je bil zelo ponižan, njegovi častihlepni naklepi proti Jehovini organizaciji so se izjalovili, zato se je »s sramoto« vrnil v svojo prestolnico Ninive, kjer sta ga umorila njegova sinova. (2. Letopisi 23:21; 2. Kraljev 19:36, 37) Asirsko cesarstvo ni nikoli več ogrožalo Jehovine vidne organizacije. V tem primeru je bila na izreden način opravičena vesoljna suverenost najvišjega Boga. Razen tega je ohranitev Jeruzalema odličen primer, ki pokaže, pri kom naj bi današnje Jehovine priče z neomajnim zaupanjem iskale resnični mir in varnost – ne pri političnih zarotnikih, temveč pri Bogu Jehovi.
Ostanimo budni
19. Kaj bo Skupnost Stražnega stolpa še naprej delala?
19 Skupnost Stražnega stolpa bo bralcem v svojih izdajah še naprej posredovala času primerna opozorila, da bi lahko ostali budni oziroma oprezni. Tako nas bližnja prevzetna razglasitev »miru in varnosti«, ki so si jo zamislili narodi tega sestava stvari, ne bo zavedla in bi postali neoprezni.
20. Zakaj Jehovine priče ne bodo v nobenem primeru zagovarjali zanašanje na bližnji »mir in varnost« in za kaj je sedaj prišel čaš?
20 Jehovine predane priče nikakor ne morejo ‚delati reklame‘ za »mir in varnost«, ki ga bodo narodi sveta samozavestno razglasili; prav tako ne morejo peti hvale idejnim pobudnikom takšnega mednarodnega »miru in varnosti« in istočasno biti na strani Jehove. Zato pazijo, da se ne bi povezali z narodi tega starega sestava stvari. Nezmotljivo se spominjajo, da je povojnega leta 1919 bil rojen nov »narod«, ki je ločen in drugačen od Lige narodov. Ta novi »narod« še naprej raste in se širi po vsej zemlji, kakor je bilo napovedano v Izaiji 60:22: »Iz najmanjšega jih bode tisoč, iz šibkega mogočen narod. Jaz, Jehova, pospešim to ob svojem času.« Da, sedaj moramo biti budni glede bližnjega »miru in varnosti«, ki so si ga zamislili narodi.
Kako bi odgovoril?
◻ Kako bo javnost najverjetneje reagirala na razglasitev »miru in varnosti«?
◻ Kaj je bilo ponazorjeno z zaroto iz Izaija 8:12?
◻ Kako so ZN povzročili, da ljudje niso več budni?
◻ Zakaj Jehovine priče niso prenehale biti budne?
[Slika na strani 11]
Asirski zastopnik Rabsak je omalovaževal izraelskega Boga, toda izid je pokazal, da lahko pravi mir in varnost pričakujemo samo od Boga Jehove