Štirinajsto poglavje

Jehova poniža ošabno mesto

Izaija 13:1–14:23

 1. O katerem času v prihodnosti govori Izaijeva knjiga?

IZAIJA je svojo preroško knjigo spisal v osmem stoletju pr. n. š., ravno takrat, ko je v Obljubljeno deželo vdrl Asirec. Že v prejšnjih poglavjih njegove knjige smo lahko videli, da z osupljivo točnostjo napoveduje razvoj prihodnjih dogodkov. Vendar pa v knjigi govori tudi o času po vladanju Asirca. Napoveduje vrnitev Jehovovega zaveznega ljudstva iz mnogih dežel, v katere je bilo pregnano, tudi iz Sinearja, kjer je ležal Babilon. (Izaija 11:11) V 13. poglavju Izaijeve knjige je zapisana čudovita prerokba in z njeno izpolnitvijo se bo odprla pot za takšno vrnitev. Ta prerokba se začenja z naslednjimi besedami: »Prorokovanje [Izrek, SSP] o Babilonu, ki ga je v prikazni prejel Izaija, sin Amozov.« (Izaija 13:1)

»Ponižal bom ošabnost«

 2. a) Kako se Ezekija zaplete z Babilonom? b) Kaj je »znamenje«, ki bo dvignjeno?

² Za časa Izaija se Juda zaplete z Babilonom. Kralj Ezekija hudo zboli in zatem tudi okreva. Babilonski veleposlaniki mu pridejo čestitat k okrevanju, verjetno s skritim namenom, da bi tudi Ezekija pridobili za zaveznika v vojni proti Asiriji. Ezekija jim v svoji nepremišljenosti razkaže vse svoje zaklade. In, kot pove Izaija Ezekiju, bodo zaradi tega po Ezekijevi smrti vse to bogastvo odpeljali v Babilon. (Izaija 39:1–7) To se izpolni leta 607 pr. n. š., ko je Jeruzalem uničen, narod pa odpeljejo v pregnanstvo. Vendar Božje izvoljeno ljudstvo ne bo ostalo v Babilonu za vedno. Jehova napove, kako jim bo odprl pot, da se bodo lahko vrnili domov. Svojo napoved začenja takole: »Na golem griču vzdignite znamenje, glasno jim kličite, mahajte z roko, da bodo vstopili skozi vrata imenitnih.« (Izaija 13:2, SSP) To »znamenje« je vzpenjajoča se svetovna sila, ki bo Babilon pregnala z njegovega odličnega mesta. Dvignjeno bo »na golem griču«, da se ga bo jasno videlo tudi iz večje daljave. Ta nova svetovna sila, ki je poklicana, da napade Babilon, se bo prebila skozi »vrata imenitnih«, skozi vrata tega velikega mesta in ga zavzela.

 3. a) Kdo so ‚posvečenci‘, ki jih bo Jehova povzdignil? b) V katerem pogledu so poganske vojske ‚posvečene‘?

³ Jehova sedaj reče: »Jaz sem ukazal posvečencem svojim, tudi sem poklical na jezo svojo junake svoje, ki se radujejo v moji veličasti. Množice glas se čuje na gorah kakor obilega ljudstva, hrup kraljestev narodov, ki so se zbrali! GOSPOD nad vojskami pregleduje vojno krdelo.« (Izaija 13:3, 4) Kdo so ti ‚posvečenci‘, ki naj bi ponižali ošabni Babilon? To so združene vojske narodov, ‚narodov, ki so se zbrali‘. Na Babilon so planile iz oddaljene gorske pokrajine. »Prihajajo iz daljne dežele, od kraja nebes.« (Izaija 13:5) V katerem pomenu pa so posvečene? Gotovo ne v tem, da bi bile svete. So namreč poganske vojske, ki nimajo prav nobene želje služiti Jehovu. Vendar v Hebrejskih spisih beseda »posvečen« pomeni »odbran Bogu v rabo«. Jehova lahko posveti vojske narodov in izkoristi njihove sebične cilje, da z njimi izrazi svojo jezo. Tako je uporabil Asirijo. In podobno bo uporabil tudi Babilon. (Izaija 10:5; Jeremija 25:9) Zatem pa bo uporabil druge narode, da bodo kaznovali Babilon.

 4., 5. a) Kaj Jehova napoveduje za Babilon? b) S čim bodo morali opraviti ti, ki bodo napadli Babilon?

⁴ Babilon zdaj še ni gospodujoča svetovna sila. Vendar Jehova s tem, kar izjavi po Izaiju, predvidi čas, ko Babilon bo na tem položaju, in že tudi napove njegov konec. Pravi namreč: »Tulite, ker blizu je dan GOSPODOV [Jehovov, NW], prihaja kot razdejanje od Vsegamogočnega.« (Izaija 13:6) Da, prišel bo čas, ko se Babilon ne bo več bahal, temveč bo bridko tulil. Zakaj? Zaradi ‚Jehovovega dne‘, dne, ko bo Jehova nad njim izvršil obsodbo.

⁵ Kako pa bo sploh mogoče, da bo Babilon razdejan? Ko bo prišel Jehovov čas za to, bo mesto videti varno. Vojske, ki ga bodo napadle, bodo morale najprej opraviti z naravnim obrambnim sistemom, del katerega je reka Evfrat, ki teče posredi mesta in napolnjuje zaščitni jarek ter mesto oskrbuje s pitno vodo. Del sistema je tudi babilonsko masivno obzidje, ki se zdi nepremagljivo. Prav tako bo mesto dobro preskrbljeno s hrano. V knjigi Daily Bible Illustrations piše, da si je zadnji babilonski kralj, Nabonid, »zelo prizadeval, da bi mesto oskrbel s hrano, saj ocenjujejo, da je bilo v njem toliko [hrane], da bi vse prebivalstvo ob njej lahko preživelo dvajset let«.

 6. Kaj se bo nepričakovano zgodilo ob napovedanem napadu na Babilon?

⁶ Vendar videz lahko vara. Izaija pravi: »Zatorej bodo omahovale vse roke in tajalo se bo vsako srce človeško; in izbegani bodo, krč in bolečine jih zgrabijo, kakor porodnica bodo imeli bolečine; vsak bo strmel ob bližnjem svojem, zaripljeno obličje bode njih obličje.« (Izaija 13:7, 8) Ko bo osvajalska vojska vdrla v mesto, bo mir njegovih prebivalcev zamenjala bolečina, ki bo tako nenadna in močna kakor porodna. Njihova srca se bodo tajala od strahu. Roke jim bodo kakor ohromljene omahnile, nezmožne bodo za obrambo. Njihovi obrazi bodo ‚zaripli‘ od strahu in muke. Strmeli bodo drug v drugega in se spraševali, kako je moglo njihovo veliko mesto pasti.

 7. Kakšen ‚Jehovov dan‘ prihaja in kako se bo iztekel za Babilon?

⁷ Kakor koli že, mesto bo padlo. Babilon se bo moral soočiti z dnevom obračuna, z ‚Jehovovim dnevom‘, ki bo zares boleč. Vrhovni Sodnik bo izrazil svojo jezo in nad grešnimi Babilonci izvršil zelo zasluženo sodbo. Prerokba pravi: »Glej, dan GOSPODOV [Jehovov, NW] prihaja, grozoviten, poln srda in goreče jeze, da izpremeni v puščavo to deželo, da iztrebi njene grešnike iz nje.« (Izaija 13:9) Prihodnost Babilona je mračna. Videti je, kakor bi sonce, mesec in zvezde nehali svetiti. »Kajti zvezde nebes in njih ozvezdja ne bodo dajala luči svoje; mračno bode solnce ob vzhodu svojem, in mesec ne bo svetil z lučjo svojo.« (Izaija 13:10)

 8. Zakaj je Jehova za Babilon odredil, da bo padel?

⁸ Zakaj takšna usoda za to ponosno mesto? Jehova pravi: »Kaznoval bom svet za njegovo hudobijo, krivičnike za njihovo krivdo, uničil bom napuh prevzetnih, ponižal bom ošabnost nasilnih.« (Izaija 13:11, SSP) Jehova bo v svoji jezi kaznoval Babilon za njegovo kruto ravnanje z Božjim ljudstvom. Zaradi hudobnosti Babiloncev bo trpela vsa dežela. Ti ponosni tirani ne bodo nič več tako odkrito kljubovali Jehovu!

 9. Kaj čaka Babilon na Jehovov dan sodbe?

⁹ Jehova pravi: »Smrtnike storim redkejše ko čisto zlato, ljudi redkejše kot ofirsko zlato.« (Izaija 13:12, EI) Tako je: mesto bo postalo nenaseljeno, pusto. Jehova nadaljuje: »Zato hočem potresti nebesa, in zemlja se gane s svojega mesta v togoti GOSPODA nad vojskami in v dan goreče jeze njegove.« (Izaija 13:13) Babilonska »nebesa«, babilonsko množico bogov in boginj, bo potresel, tako da mestu ne bodo mogli pomagati, ko mu bo treba. »Zemlja« oziroma babilonski imperij se bo ganil s svojega mesta; zgodovina se ga bo spominjala le še kot enega od mrtvih imperijev. »Godilo se jim bo kakor srni splašeni in kakor čredi, ko je nihče ne zbira: obrnejo se vsak k svojemu ljudstvu in zbeže vsakteri v svojo deželo.« (Izaija 13:14) Vsi tujci, ki so podpirali Babilon, ga bodo zapustili in zbežali, v upanju, da se bodo spoprijateljili z osvajajočo svetovno silo. Babilon pa bo na koncu okusil, kakšno je trpljenje osvojenega mesta, trpljenje, ki ga je v dneh svoje slave sam povzročil tolikim drugim mestom: »Vsak, kogar najdejo, bo preboden, in vsak, kogar zasačijo, pade od meča. In njih otročiče bodo razbijali pred njih očmi, njih hiše bodo plenili in njih žene oskrunjali.« (Izaija 13:15, 16)

Božje pokončevalno sredstvo

10. Koga bo Jehova uporabil, da premaga Babilon?

¹⁰ Katero silo pa bo Jehova uporabil, da bo zrušila Babilon? Jehova kakih 200 let vnaprej razodene odgovor: »Glej, obudim zoper nje Medce, ki ne bodo čislali srebra in ne radovali se samega zlata. In njih loki bodo prestreljevali mladeniče, in smilil se jim ne bo sad telesa, otrokom ne bo prizanašalo njih oko. In Babilon, dika kraljestev, s katerim so se ponašali prevzetni Kaldejci, bode podoben Sodomi in Gomori, ki ju je Bog razdejal.« (Izaija 13:17–19) Mogočni Babilon bo padel in Jehova bo za to uporabil vojske iz daljne, gorate dežele, Medije.a Nazadnje bo Babilon postal tako pust, kakor zelo nemoralni mesti Sodoma in Gomora. (1. Mojzesova 13:13; 19:13, 24)

11., 12. a) Kako Medija postane svetovna sila? b) Katera nenavadna značilnost medijske vojske je omenjena v prerokbi?

¹¹ V Izaijevih dneh sta Medija in Babilon pod asirskim jarmom. Kako stoletje kasneje, leta 632 pr. n. š., Medija in Babilon združita svoje sile in porazita Ninive, glavno mesto Asirije. In prav to odpre pot Babilonu, da postane gospodujoča svetovna sila. Prav gotovo si niti najmanj ni mislil, da bo kakih 100 let kasneje Medija uničila njega! Le kdo poleg Boga Jehova bi še lahko napovedal kaj tako drznega?

¹² Ko je Jehova povedal, da si je za pokončevalno sredstvo izbral Medijce, je še dejal, da njihova vojska ‚ne čisla srebra in se ne raduje samega zlata‘. Kako nenavadna značilnost za prekaljene vojake! Biblicist Albert Barnes pravi: »Zares malo je bilo osvajalskih vojska, ki se niso zmenile za plen.« Ali je medijska vojska glede tega potrdila Jehovovo napoved? Je. Upoštevajmo naslednji komentar iz knjige The Bible-Work, ki jo je napisal J. Glentworth Butler: »Medijci, še zlasti pa Perzijci, so se od večine kdaj vojskujočih se narodov razlikovali po tem, da sta jim osvajanje in slava pomenila več kot zlato.«b Zato ni čudno, da je perzijski vladar Cir Izraelcem potem, ko jih je osvobodil iz babilonskega pregnanstva, vrnil na tisoče zlatih in srebrnih posod, ki jih je Nebukadnezar zaplenil v jeruzalemskem templju. (Ezra 1:7–11)

13., 14. a) Kako so medijski in perzijski vojaki pokazali častihlepnost, čeprav se niso zanimali za plen? b) Kako Cir premaga obrambni sistem, ki je bil ponos Babilona?

¹³ Resda Medijci in Perzijci nimajo kdove kakšne želje po plenu, so pa zelo častihlepni. Nobenemu narodu ne dovolijo, da bi na svetovni sceni ostal pred njimi. Poleg tega Jehova v njihova srca položi »razdejanje«. (Izaija 13:6) Zato so odločeni s svojimi kovinskimi loki – ki niso namenjeni zgolj streljanju s puščicami, temveč tudi temu, da udarijo in pokončajo vojake, potomce babilonskih mater – osvojiti Babilon.

¹⁴ Cir, voditelj medo-perzijske vojske, se ne ustraši utrjenosti Babilona. Ponoči s 5. na 6. oktober leta 539 pr. n. š. zapove, naj preusmerijo reko Evfrat. Ko se vodna gladina toliko zniža, da napadalcem sega do stegen, se ti po strugi prikradejo v mesto. Nič hudega sluteči Babilon pade. (Daniel 5:30) Bog Jehova navdihne Izaija, da napove vse te dogodke, in ob tem ne pusti niti sence dvoma, da on usmerja zadeve.

15. Kakšna prihodnost čaka Babilon?

¹⁵ Kako popolno pa bo uničenje Babilona? Prisluhnimo Jehovovi objavi: »Ne bo se vekomaj v njem prebivalo, nihče se v njem ne nastani od roda do roda, tudi Arabec ne postavi tam šotora, niti pastirjem ne bodo tam počivale črede. Ampak ležale bodo tam zverine puščave, in njih hiše bodo polne sov, in bivali bodo tam noji ter pošasti bodo tam skakale. In volkovi bodo tulili po njih opustošenih palačah in šakali po njih zabavnih gradovih. Skoraj pa pride čas njegov, in dnevi njegovi se ne podaljšajo.« (Izaija 13:20–22) Usoda mesta bo popolno opustošenje.

16. O čem smo glede na sedanje stanje Babilona lahko prepričani?

¹⁶ To se ni zgodilo že takoj leta 539 pr. n. š. Vendar je danes zelo očitno, da se je vse, kar je za Babilon napovedal Izaija, uresničilo. Babilon »je danes, kakor že stoletja pred tem, prizorišče velike opustošenosti; je kup ruševin«, pravi neki biblijski razlagalec. Nato pa dodaja: »Nemogoče je, da se ob pogledu na ta prizor ne bi spomnili, kako točno so se spolnile Izaijeve in Jeremijeve napovedi.« Jasno je, da v Izaijevih dneh noben človek ni mogel napovedati, da bo Babilon padel in da bo nazadnje tudi opustošen. Navsezadnje so Medijci in Perzijci Babilon zavzeli šele 200 let za tistim, ko je Izaija napisal svojo knjigo! Dokončno opustošenje pa je nastopilo šele stoletja kasneje. Mar nam to ne okrepi vere v to, da je Biblija navdihnjena Božja Beseda? (2. Timoteju 3:16) In ker je Jehova izpolnil prerokbe že v minulih časih, smo lahko popolnoma prepričani, da se bodo tudi še neizpolnjene prerokbe izpolnile v času, ki ga je on določil.

»Mir po tvoji muki«

17., 18. Kakšne blagoslove bo Izraelcem prinesel poraz Babilona?

¹⁷ Padec Babilona bo olajšanje za Izrael. Pomenil bo rešitev iz ujetništva in priložnost, da se vrnejo v Obljubljeno deželo. Zato Izaija zdaj reče: »GOSPOD se usmili Jakoba in še enkrat izvoli Izraela, in jih postavi na domača tla; in tujci se jim pridružijo ter se bodo oklepali hiše Jakobove. In ljudstva jih vzemo pod svojo skrb ter jih pripeljejo na njih mesto; in hiša Izraelova si jih prisvoji v deželi GOSPODOVI, da bodo hlapci in dekle; tako bodo ujete peljali nje, katerim so bili prej ujetniki, in bodo gospodovali njim, ki so jih nekdaj tlačili.« (Izaija 14:1, 2) ‚Jakob‘ se tukaj nanaša na ves Izrael, na vseh 12 rodov. Jehova bo pokazal usmiljenje do »Jakoba« tako, da mu bo dovolil vrniti se domov. Spremljali ga bodo tisoči tujcev in mnogi med temi bodo služili Izraelcem kot tempeljski služabniki. Nekateri Izraelci bodo celo imeli pod oblastjo svoje nekdanje osvajalce.c

¹⁸ Trpljenje, ki spremlja življenje v pregnanstvu, bo torej prešlo. Namesto njega bo dal Jehova svojemu ljudstvu ‚mir po [njegovi] muki, po [njegovem] trepetanju in po [njegovem] trdem suženjstvu, ki [ga] je pritiskalo‘. (Izaija 14:3, SSP) Ko bo Izrael osvobojen fizičnega bremena, ki ga prinaša suženjstvo, mu ne bo več treba trpeti muk in trepetati zaradi življenja med častilci krivih bogov. (Ezra 3:1; Izaija 32:18) Knjiga Lands and Peoples of the Bible to komentira takole: »Za Babilonca so bili njegovi bogovi podobni njemu samemu, v vseh najslabših potezah njegovega značaja. Bili so strahopetci, pijanci in bebci.« Kakšno olajšanje je bilo pobegniti iz takšnega izprijenega verskega okolja!

19. Kaj je treba, da bi Jehova Izraelu odpustil, in kaj se iz tega naučimo mi?

¹⁹ Vendar pa Jehovovo usmiljenje ni brezpogojno. Božje ljudstvo mora obžalovati svoja hudobna dela, ki so Boga navedla, da jih je tako hudo kaznoval. (Jeremija 3:25) Odkrito, iskreno priznanje bo Jehova navedlo, da jim bo odpustil. (Glej Nehemija 9:6–37; Daniel 9:5.) Isto načelo velja tudi danes. Ker »ga [ni] človeka, ki ne greši«, smo vsi potrebni Jehovovega usmiljenja. (2. letopisov 6:36) Jehova, ta usmiljeni Bog, nas ljubeče vabi, naj mu priznamo svoje grehe, se pokesamo in opustimo svojo napačno pot, da bi tako lahko ozdraveli. (5. Mojzesova 4:31; Izaija 1:18; Jakob 5:16) Rezultat tega pa ni le to, da spet dosežemo njegovo milost, temveč tudi to, da smo potolaženi. (Psalm 51:1; Pregovori 28:13; 2. Korinčanom 2:7)

»Pregovorni izrek« zoper Babilon

20., 21. Kako se sosedje Babilona veselijo njegovega padca?

²⁰ Že dobrih sto let pred vzponom Babilona na mesto prevladujoče svetovne sile Izaija napove, kako se bo svet odzval na njegov padec. Izraelcem, ki so bili osvobojeni iz njegovega ujetništva, preroško zapove naslednje: »Pravil [boš] to zabavljico [ta pregovorni izrek, NW] o kralju babilonskem, ter porečeš: Kako je preminil tlačilec, kako je minilo oderuštvo! Zlomil je GOSPOD palico krivičnikov, žezlo gospodovalčevo, ki je tepel ljudstva v togoti z udarci neprenehoma, ki je gospodoval v jezi narodom z zatiranjem brez zadržka.« (Izaija 14:4–6) Babilon si je pridobil precejšen sloves osvajalca, zatiralca, ki zasužnjuje svobodne ljudi. Kako primerno je zato, da bodo njegov padec praznovali s ‚pregovornim izrekom‘, ki je usmerjen predvsem proti babilonski dinastiji, ki se je začela z Nebukadnezarjem, končala pa z Nabonidom in Belsazarjem, dinastiji, ki je to veliko mesto vodila v njegovih najslavnejših dneh!

²¹ Kaj vse se bo spremenilo z njegovim padcem! »Pokojna, mirna je zdaj vsa zemlja; nastalo je glasno petje. Tudi ciprese se radujejo nad teboj, cedre na Libanonu: ‚Odkar si se zvrnil, ne hodi nihče sem gori, da bi nas posekal!‘ « (Izaija 14:7, 8) Babilonski vladarji so na kralje okoliških narodov gledali kot na drevesa, ki jih je treba posekati in uporabiti za svoje namene. Zdaj je vsega tega konec. Babilonski drvar je posekal svoje zadnje drevo!

22. Kako v pesniškem smislu na podzemlje oziroma šeol vpliva padec babilonske dinastije?

²² Padec Babilona je tako osupljiv, da se odzove celo grob: »Spodnje podzemlje vzdrhteva zaradi tebe, pred srečanjem ob tvojem prihodu. Zaradi tebe prebuja pokojne, vse zemeljske veljake, vzdiguje z njihovih prestolov vse kralje narodov. Vsi te nagovarjajo in pravijo: ‚Tudi ti si podlegel kakor mi, postal si nam podoben. V podzemlje se je pogreznilo tvoje veličastvo in brnenje tvojih harf. Pod seboj imaš postlano s črvi, tvoja odeja so gliste.‘ « (Izaija 14:9–11, SSP) Kako udarna pesniška podoba! Kakor da naj bi skupni grob človeštva zbudil vse kralje, ki so pomrli že pred babilonsko dinastijo, da bi lahko pozdravili novoprišlega. Posmehujejo se babilonski vladajoči sili, ki ji sedaj ni pomoči, ki leži na postelji iz črvov namesto na dragem divanu, pokrita pa je z glistami namesto z dragimi odejami.

»Kakor razteptano truplo«

23., 24. Kakšno izredno ošabnost kažejo babilonski kralji?

²³ Izaija pregovorni izrek nadaljuje: »Kako si padel z neba, o lucifer, jutranje zarje sin! kako si posekan na tla, ki si poraze napravljal narodom!« (Izaija 14:12) Babilonski kralji so se zaradi sebičnega ponosa poviševali nad drugimi okoli sebe. Podobno kakor zvezda zgodaj zjutraj prežarja nebo, so tudi oni ošabno uveljavljali svojo moč in oblast. Še posebej so se ponašali z Nebukadnezarjevo osvojitvijo Jeruzalema, podvigom, ki Asiriji ni uspel. Pregovorni izrek slika ponosno babilonsko dinastijo, kakor da bi govorila: »V nebesa se dvignem, nad zvezde Boga mogočnega povišam prestol svoj, in sedel bom na gori zborovanja, na skrajnem severu. Dvignem se nad višave, ogrnjene z oblaki, enak bodem Najvišjemu.« (Izaija 14:13, 14) Je lahko še kaj bolj nezaslišanega?

²⁴ Kralji Davidove kraljevske linije so v Bibliji primerjani z zvezdami. (4. Mojzesova 24:17) Te »zvezde« so že vse od Davida vladale s Siona. Potem ko je Salomon zgradil tempelj v Jeruzalemu, pa se je ime Sion preneslo na vse mesto. Pod postavino zavezo so morali vsi izraelski moški trikrat letno potovati na Sion. Tako je ta postal ‚gora zborovanja‘. Nebukadnezar s tem, ko se je odločil podjarmiti judovske kralje in jih odstaviti s te gore, oznani svojo namero, da se bo postavil nad te »zvezde«. Za zmago nad njimi ne pripisuje zasluge Jehovu, temveč se v svoji ošabnosti dejansko postavlja na Jehovovo mesto.

25., 26. Kako babilonsko dinastijo doleti sramoten konec?

²⁵ Kakšen preobrat se pripravlja za ponosno babilonsko dinastijo! Babilon še zdaleč ne bo povišan nad Božje zvezde. Jehova namesto tega pravi: »Pogreznil [si se] v podzemlje, na dno jame. Tisti, ki te vidijo, te pogledujejo in te opazujejo: ‚Mar je to mož, ki je pretresal zemljo in rušil kraljestva, spreminjal svet v puščavo in podiral mesta, ki svojim ujetnikom ni odpiral ječe?‘ « (Izaija 14:15–17, SSP) Kakor pač vsak človek bo tudi ta častihlepna dinastija končala v podzemlju oziroma hadu (šeolu).

²⁶ Kje bo tedaj sila, ki je osvajala kraljestva, uničevala rodovitno zemljo in podrla mest brez števila? Kje bo svetovna sila, ki je zajemala ujetnike in jim nikoli ni dovolila vrniti se domov? Babilonska dinastija ne bo imela niti spodobnega pokopa! Jehova pravi: »Vsi kralji narodov, kolikor jih je, so zaspali s častjo, vsak v hiši svoji; tebe pa so vrgli daleč od tvojega groba kakor ostuden izrastek. Pokrit si z ubitimi, s prebodenimi z mečem, ki so jih vrgli v jamo in zasuli s kamenjem, si kakor razteptano truplo. Ne združiš se ž njimi v grobu, ker si ugonabljal deželo svojo, moril ljudstvo svoje. Hudobnikov seme se ne bo imenovalo vekomaj.« (Izaija 14:18–20) V starem svetu je bila za kralja sramota, če ni bil deležen častnega pokopa. Kako pa je z babilonsko kraljevsko dinastijo? Že res, da posamezne kralje morda pokopljejo s častmi, toda vladarska kraljevska dinastija, naslednica Nebukadnezarja, je zavržena »kakor ostuden izrastek«. Tako je, kot da bi bili dinastijo vrgli v neznani grob, kakor navadnega v boju ubitega vojaka. Kakšno ponižanje!

27. Kako prihodnje generacije Babiloncev trpijo zaradi krivice svojih očetov?

²⁷ Pregovorni izrek se konča z zadnjimi naročili medijskim in perzijskim osvajalcem: »Pripravite se, da pokoljete sinove njegove zaradi krivice njih očetov! Da ne vstanejo ter ne podedujejo dežele in površja zemlje ne napolnijo z mesti.« (Izaija 14:21) Padec Babilona bo dokončen. Babilonska dinastija bo izkoreninjena. Doživela ne bo nobenega preporoda. Prihodnje generacije Babiloncev bodo trpele zaradi »krivice njih očetov«.

28. Kaj je bila korenina greha babilonskih kraljev in kaj se lahko iz tega naučimo mi?

²⁸ Obsodba, izrečena zoper babilonsko dinastijo, je za nas dragocen pouk. Korenina greha babilonskih kraljev je bila njihova nenasitna častihlepnost. (Daniel 5:23) Njihovo srce je bilo prepolno želje po oblasti. Hoteli so nadvladovati druge. (Izaija 47:5, 6) Hlepeli so po slavi od ljudi, ki pa po pravici pripada Bogu. (Razodetje 4:11) To je svarilo za vse na oblasti, tudi za tiste v krščanski občini. Častihlepnost in sebični ponos sta značilnosti, ki ju Jehova ne bo trpel, niti pri posameznikih niti pri narodih.

29. Odsev česa sta bila ponos in častihlepnost babilonskih vladarjev?

²⁹ Ponos babilonskih vladarjev je bil odsev duha ‚boga tega sveta‘, Satana Hudiča. (2. Korinčanom 4:4) Tudi on hlepi po oblasti in se želi postaviti nad Boga Jehova. Podobno kakor pri babilonskem kralju in ljudstvu, ki si ga je podjarmil, se tudi Satanova nesveta častihlepnost kaže v bedi in trpljenju vsega človeštva.

30. Kateri drugi Babilon je še omenjen v Bibliji in kakšnega duha ta odseva?

³⁰ V knjigi Razodetje pa beremo še o enem Babilonu, o ‚Babilonu velikem‘. (Razodetje 18:2) Tudi za to organizacijo, svetovni imperij krive vere, se je izkazalo, da je ponosna, zatiralska in kruta. Zato se bo tudi ta morala soočiti z ‚Jehovovim dnem‘ (NW) in biti ob času, ki ga je določil Bog, tudi uničena. (Izaija 13:6) Od leta 1919 se po vsej zemlji razlega sporočilo: »Padel je, padel véliki Babilon.« (Razodetje 14:8, SSP) Ko ta Babilon Božjega ljudstva ni več mogel držati v ujetništvu, je padel. Kmalu pa bo tudi popolnoma uničen. Jehova je glede starega Babilona zapovedal: »Povrnite mu po delu njegovem, prav kakor je storil, mu storite; zakaj zoper GOSPODA se je ponašal, zoper Svetega Izraelovega.« (Jeremija 50:29; Jakob 2:13) Babilon Veliki bo deležen podobne sodbe.

31. Kaj se bo kmalu zgodilo z Babilonom Velikim?

³¹ Zato se zadnja Jehovova izjava v tej prerokbi v Izaijevi knjigi ne nanaša le na stari Babilon, temveč tudi na Babilon Veliki: »Vstanem zoper nje [. . .] in iztrebim ime in ostanek Babilona, sina in vnuka [. . .]. In naredim, da bode Babilon posestvo ježu in močvirje, in pometem ga z metlo pokončanja.« (Izaija 14:22, 23) Zapuščene ruševine starega Babilona kažejo, kaj bo Jehova kmalu storil z Babilonom Velikim. Kakšna tolažba za vse, ki ljubijo pravo čaščenje! Kakšna spodbuda k prizadevanju, da nikoli ne dovolimo, da bi v nas zrasle satanske značilnosti – ponos, ošabnost in krutost!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 178]

Babilon bo po svojem padcu postal bivališče puščavskih zveri

[Slike na strani 186]

Kakor staroveški Babilon bo tudi Babilon Veliki postal kup ruševin