Pravilno urediti zadeve z Bogom

»Čeprav bodo vaši grehi izgledali kot škrlat, bodo postali beli kakor sneg.« – IZAIJA 1:18, NS

1., 2. a) Kaj bi si mislil, če te nekdo povabi: »Pridi, pravdajva se«? b) Zakaj ne bi smeli pričakovati, da se bomo z Bogom dogovarjali z obojestranskim popuščanjem?

KAKO bi se odzval na besede: »Pridi pravdajva se«, če bi med teboj in osebo, ki ti je tako dejala, zaradi neke minule napake ali neprijaznosti, vladala napetost? To bi lahko bilo povabilo, da sedeta in se sporazumeta ob vzajemnem popuščanju in poravnavi. Oba lahko povesta svoje mnenje in vsak prizna svoj del krivde ali nesporazuma.

² Toda ali si lahko zamisliš, da bi Stvarnik prosil koga »Pridite, pravdajmo se«, kot v mnogih Biblijah beremo v Izaijevi knjigi 1:18? Nikakor ne. Nihče med nami ne more pričakovati, da bo »razpravljal« (The New English Bible) ali se »sporazumeval« z Jehovo, kot da bi on moral priznati napake in popustiti. Kaj se torej v Izaiju 1:18 od nas zahteva, da bi lahko bili v miru z Bogom?

 3. Kakšen je pravi pomen hebrejske besede iz Izaija 1:18, ki se včasih prevaja s »pravdati se«?

³ Hebrejska beseda za »pravdati se« v osnovi pomeni »odločiti, prisoditi, dokazati«. Ima pravni prizvok in pomeni več, kot da osebi med seboj samo razpravljata. Vključuje odločitev.a (1. Mojzesova 31:37, 42; Job 9:33; Psalm 50:21; Izaija 2:4) Wilsonova Raziskava besed Starega Testamenta ponuja naslednji pomen: »imeti prav; razpravljati; prikazati kar je prav in res.« Bog je zapovedal: »Pridite, uredimo zadevo« (The New American Bible) ali »poravnajmo zadevo«.

4.–6. Kdo je bil Izaija in kdaj je služil kot prerok?

⁴ Bog Jehova je preroka Izaija uporabil, da je posredoval prepričevalno sporočilo. Kdo je bil Izaija in zakaj je njegovo sporočilo bilo njegovemu času primerno? Poleg tega pa, kako lahko to nam koristi?

⁵ Ob besedi »prerok« danes mnogi pomislijo, da je to bil kak mladenič, ki se je vsemu odrekel in potem razglašal svoj izkrivljeni pogled na stvarnost. Drugi pa pomislijo na starega čudaka, ki se postavlja za sodnika nad prevladujočimi razmerami. Izaija pa je bil drugačen, bil je uravnotežen in razumen mož, ki ga je Bog Jehova uporabil pri pisanju biblijske knjige, ki nosi njegovo ime!

⁶ »Izaija, sin Amozov«, je živel v Judeji in je več kot 40 let dejavno služil Jehovi »v dneh Uzija, Jotama, Azaha in Ezekija, kraljev Judovih«. Skromen kot je bil, Izaija ni o sebi zapisal mnogo podatkov. Po izročilu naj bi bil v sorodu z judejsko kraljevsko družino. Zagotovo pa vemo, da je bil družinski človek in da mu je žena rodila dva sina. Morda se je po njeni smrti ponovno poročil in postal oče še enemu sinu s preroškim imenom Imanuel. (Izaija 1:1; 7:3, 14; 8:3, 18)

 7. Zakaj bi nas Izaijeva prerokba morala zanimati?

⁷ Med Izaijevim in našim časom obstajajo podobnosti. Sam vidiš, da živimo v času mednarodne napetosti in vojn, oziroma v času, ko nam le-te grozijo. Čeprav religiozni in politični voditelji, ki trdijo, da častijo Boga, sami sebe postavljajo za zgled, ki naj bi ga posnemali, pa lahko v časopisih redno beremo o njihovih denarnih ali moralnih škandalih. Kako Bog gleda na takšne voditelje, še posebej tiste, ki so povezani s krščanstvom? Kaj se obeta njim in tistim, ki jim sledijo? V Izaijevi knjigi zasledimo božanska pojasnila, ki so najbolj merodajna za sedanje dogodke. Prav tako nam nudi ustrezen pouk, če se trudimo služiti Bogu.

Prerok grešnemu narodu

 8. Kaj vsebuje Izaijeva knjiga in v kakšnem slogu je pisana?

⁸ Pri branju Izaijeve knjige boš naletel na poročila o krivdi Jude in Jeruzalema, zgodovinske podrobnosti o napadih sovražnikov, napovedi o uničenju okoliških narodov in spodbudne napovedi o obnovitvi in rešitvi Izraela. To je živopisno in zanimivo napisano. Dr. I. Slotki pravi: »Učenjaki Izaiji izražajo iskreno priznanje zaradi njegove sijajne domišljije, slikovitosti in nazornih opisov, obvladovanja mogočnih metafor, aliteracije (ponavljanje istega soglasnika), sozvočja in odličnega ravnovesja ter ritmičnega toka njegovih stavkov.« Poglejmo še zlasti Izaijevo uvodno sporočilo, ki ga najdemo v 1. poglavju.

 9. Kaj vemo o času in okoliščinah pisanja 1. poglavja Izaijeve knjige?

⁹ Prerok ne pove, kdaj točno je napisal to poglavje. Besede iz Izaija 6:1–13 spadajo v leto, ko je umrl kralj Uzija. Če je Izaija uvodna poglavja napisal pred tem, tedaj morda odražajo stanje za časa Uzijevega kraljevanja. V glavnem je Uzija (829–777 pr. n. št.) »delal, kar je bilo prav v Jehovinih očeh«, zato je Bog njegovo vladavino blagoslovil z blaginjo. Pa vendar vemo, da ni bilo vse v redu, »ljudstvo je še darovalo in žgalo kadilo na višavah«, preden je Jehova udaril Uzija (ali Azarija) z gobavostjo, ker je predrzno daroval kadilo v templju. (2. Letopisi 26:1–5, 16–23; 2. Kraljev 15:1–5) Ta pokvarjenost, ki je v Uzijevem času bila še prikrita, je verjetno vodila k veliki krivičnosti, v katero se je zapletel, kot beremo, njegov vnuk, kralj Ahaz (762–745 pr. n. št.), ki prav tako ustreza Izaijevemu opisu. Toda pomembnejše od točnega datuma pisanja 1. poglavja je tisto, kar je Jehovo navedlo, da je rekel: »Poravnajmo zadeve med seboj!«

10. Kakšne razmere so v času vladanja kralja Ahaza prevladovale v Judeji, še zlasti med voditelji?

¹⁰ Izaija je odkrito objavil: »Gorje grešnemu narodu, ljudstvu obloženemu s krivdo, zarodu hudodelnikov, otrokom, ki popačeno ravnajo! Zapustili so Jehovo, zavrgli so svetnika Izraelovega, odvrnili so se od njega ... Vsa glava je bolna in vse srce medlo. Od stopala do temena ni nič zdravega na njem.« (Izaija 1:4–6) Šestnajstletno vladavino kralja Ahaza je zaznamovalo očitno malikovalstvo. Sežigal je »svoje sinove v ognju po gnusnih običajih narodov ... Daroval je tudi ... daritve na višinah, gričih in pod vsakim zelenim drevesom«. (2. Letopisi 28:1–4, EI; 2. Kraljev 16:3, 4) Nepravičnost, podkupovanje in nemoralnost so prevladovali med knezi, ki bi kot taki vladarji prej spadali v starodavno Sodomo. (Izaija 1:10, 21–23; 1. Mojzesova 18:20, 21) Seveda jim Bog ni mogel biti naklonjen. In kako bi lahko bili ljudje ob takšnih voditeljih kaj boljši?

11. Kako naj razumemo besede iz Izaija 1:29, 30?

¹¹ Prerok Izaija je ponazoril obžalovanja vredno stanje ljudi, ko je omenil sveta drevesa in vrtove v katerih so darovali svoje malikovalske žrtve in prižigali kadilo poganskim božanstvom. Ta »mogočna drevesa« so postala vzrok za sramoto. (Izaija 1:29; 65:3) Prispodabljanje je Izaija prenesel na same malikovalce in dejal: »Podobni boste hrastu, ki mu vene listje in vrtu, ki nima nič vode.« (Izaija 1:30) Da, judje, ki zapuščajo Jehovo »bodo pokončani«. Podobni bodo hodnični preji (vnetljivim koščkom kodelje) in njihovi maliki bodo postali iskra – oboje bo zgorelo. (Izaija 1:28, 31)

12., 13. Katere podobnosti opazimo med Izaijevim in našim časom

¹² Primerjaj sedaj to z današnjo situacijo. V enem samem mesecu je tisk v ZDA poročal naslednje: Vodilni predsedniški kandidat se je umaknil zaradi škandala, ki je nastal po poročilih o njegovem »druženju z ženskami«; ugledni duhovnik je bil odstranjen, potem ko je priznal prešuštvo in bil obtožen homoseksualnosti, menjavanja žensk in zlorabe denarnega sklada za podkupnine ljudem, da bi o vsem tem molčali. Po nekih »ocenah je od leta 1984 od ljudi izvabil ogromno vsoto 4,6 milijona dolarjev«. (Time, 11. maja 1987) V Avstriji je leta 1986 predstojnik samostana v Reinu ‚bil odpuščen in obtožen, ker je zapravil 6 milijonov dolarjev za lovsko kočo in zabave za člane vladajoče družine in za mlade ženske nekoliko manj plemenitega porekla.‘ Verjetno bi lahko ti sam navedel podobne primere drugih voditeljev. Kaj misliš, kako Bog gleda nanje?

¹³ Za ljudi na splošno pa lahko rečemo, da se vse bolj opredeljujejo glede religije. Nekateri so se zaradi ravnodušnosti ali občutka gnusa obrnili od religije. Na primer, samo 3 odstotke angleškega prebivalstva redno hodi v anglikansko cerkev. Na drugi strani pa najdemo izredno religioznost. To se vidi iz vedno večjega števila dobrodelnih cerkva, ki izkoriščajo občutke ljudi in ponujajo »rešitev«, govorjenje jezikov ali »ozdravitev« bolnih. Množice drvijo v ta svetišča v upanju na čudež. Drugi se žrtvujejo za »vero«, na primer tako, da po krvavečih kolenih prihajajo k Devici iz Guadalupe [Mexico City]. V nekem časopisu je pisalo: »Čeprav lahko tujcem njen obstoj in gorečnost s katero jo častijo, izgleda kot vsiljiva mešanica krščanstva in poganstva, pa je Devica brez dvoma najpomembnejši lik v mehiškem katolicizmu.«

Kako lahko pridobiš njegovo naklonjenost?

14. Kako je Jehova preko Izaije pojasnil, da ni zadovoljen z vsemi, ki trdijo, da ga častijo?

¹⁴ Bog Jehova nas ne pušča v dvomih o tem, kako gleda na tiste, ki trdijo, da so na njegovi strani, pa ne »častijo Očeta v duhu in resnici«. (Janez 4:23) Sleherno razkazovanje vernosti je zaman, če narod, verska skupina ali oseba ne ravna v skladu z Božjimi razodetimi merili. Na primer, v starem Izraelu so bili verski prazniki in žrtve obvezni. (3. Mojzesova od 1. do 7. ter 23. poglavje) Kljub temu je Izaija povedal Jehovino gledišče o tem – bil je nezadovoljen z nezvestimi Judi, ki so opravljali te obrede. Bog je dejal: »Ko iztezate roke svoje, skrivam oči svoje pred vami; ko tudi mnogo molite, ne slišim.« (Izaija 1:11–15) Tako je tudi danes. Namesto verskih ceremonij ali na pamet naučenih litanij in molitev, Bog želi molitve in pravična dela, ki prihajajo iz srca.

15. Zakaj nam besede iz Izaija 1:18 dajejo razlog za upanje, in kaj pomenijo besede ,Pridite, poravnajmo zadeve‘?

¹⁵ Ker to vemo, lahko tudi upamo. Ljudje si lahko pridobijo Božjo naklonjenost. Kako? Izaija spodbuja: »Umijte se, očistite se, odpravite hudobnost svojih dejanj izpred mojih oči, nehajte delati hudo; učite se delati dobro, iščite pravico.« Na tem mestu Izaija zapiše Božjo zapoved: »Pridite, ljudje, da bomo pošteno poravnali zadeve med seboj.« (NS) Jehova ni zahteval sestanka med enakovrednimi, ki bi sedli skupaj in se sporazumeli. Bog ve, kaj je prav ali pošteno. Njegova razsodba je takale: Če mora kdo narediti spremembe, potem so to ljudje, ki se morajo prilagoditi njegovim korektnim in pravičnim merilom. Tako je tudi danes. Spremembe so možne, nato pa sledi (Božja) naklonjenost. Celo tisti, ki so nedvomno zelo napačno ravnali, se lahko spremenijo. Izaija je pisal: »Čeprav bodo vaši grehi izgledali kot škrlat, bodo postali beli kakor sneg.« (NS) (Izaija 1:16–18)

16. Kako so se nekateri odzvali na biblijski nasvet glede prestopkov?

¹⁶ Ljudje danes sicer prisluhnejo nasvetu, vendar mislijo, da velja za druge. Očitno so tudi mnogi za časa Izaija mislili enako. Dejansko pa bi se moral vsakdo preiskati. Če je kristjan storil resen greh, pa naj gre za laž, prevaro, spolno nemoralo ali drugačen tehten prestopek, bi se moral pokesati in z deli pokazati, da se res kesa. (Apostolska dela 26:20) Pohvalno je, da so nekateri ljudje ‚poravnali zadevo med seboj in Jehovo‘. Na primer, v Stražnem stolpu od 1. avgusta 1985 se je razpravljalo o tem, da je potrebno popraviti napake, ki bi lahko bile skrite očem drugih, Bog pa jih seveda opazi. (Matej 6:6; Filipljanom 4:13) Omenjena so bila tri področja: skrivno sprejetje transfuzije krvi, samozadovoljevanje in opijanje z alkoholom. Po pregledovanju tega gradiva so številni bralci v svojih pismih izrazili zahvalo; priznali so, da so tako ravnali in so bili spodbujeni, da se pokesajo in spremenijo.

17. Kako lahko za nas veljajo in nam pormagajo besede iz Izaija 1:18, čeprav nismo naredili velikih napak?

¹⁷ Seveda večina kristjanov, ki so pregledovali to gradivo, ni storila teh večjih napak. Vseeno pa nas mora Izaijevo sporočilo še vedno spodbuditi k preiskovanju srca. Morda bi le morali kakšno zadevo urediti z Bogom? Pomemben del Izaijevega sporočila je bil posvečen nagibom srca. Lahko se vprašamo glede molitev: ‚Ali moje molitve prihajajo iz srca in so moja dejanja v skladu s tem, kar molim?‘ Nekateri, ki so se tako preiskali, so ugotovili, da bi bilo določene stvari treba popraviti. Molili so za večje spoznanje Božje volje, vendar so le malo časa posvetili preučevanju Biblije in krščanskih izdaj. Drugi so molili, da bi lahko več oznanjevali, vendar so živeli tako, da niso mogli zmanjšati svojih stroškov in so morali zato več časa prebiti na posvetnem delu. Ali pa si molil k Bogu, da bi blagoslovil tvoje delo pridobivanja učencev? V kolikšni meri se tedaj trudiš, da bi postal učinkovitejši učitelj? Ali si namerno opravil več ponovnih obiskov in si bil pripravljen več časa posvetiti vodenju biblijskih študijev z drugimi? Če se boš naprezal v skladu s svojimi molitvami, boš pokazal, da iskreno želiš, da te Bog usliši.

18. Zakaj bi morali posvetiti pozornost poravnavanju zadev med nami in Bogom?

¹⁸ Navsezadnje je prav, da vsakdo med nami svoje življenje v vseh pogledih ‚poravna‘ z Bogom, našim Stvarnikom. Upoštevaj, kako je Izaija razmišljal o tem: »Vol pozna gospodarja svojega in osel gospoda svojega jasli, oni [Izraelci] pa so se uprli zoper mene.« (Izaija 1:3) Nihče med nami ne bi želel biti manj reden ali manj razumen kot vol ali osel. Ta opis velja tudi v primeru, ko bi mislili, da se nam ni treba nekaj naučiti o Dajalcu življenja in njegovih zahtevah, potem pa bi vseeno iskreno skušali tako živeti.

19. Kakšne obete je objavil Izaija tistim, ki so poravnali zadeve z Bogom, in kaj to pomeni za nas?

¹⁹ Izaija je svojemu narodu ponudil razlog za boljše obete. Dejal je, da se lahko njihov položaj pred Bogom spremeni v čistega. Podoben je lahko temno rdečemu oblačilu, ki bo postalo belo kot volna ali snežna odeja na vrhu gore Hermon. (Izaija 1:18; Psalm 51:7; Danijel 7:9; Razodetje 19:8) Četudi se večina ni odzvala in je tako narod kot celota bil izročen meču in sužnosti, se je zvesti ostanek lahko vrnil. Podobno lahko tudi mi pridobimo Jehovino naklonjenost, morda s pomočjo vestnih nadzornikov, ki služijo v skupščini kot ljubeznivi ‚sodniki in svetovalci‘. (Izaija 1:20, 24–27; 1. Petrov 5:2–4; Galačanom 6:1, 2) Zato bodi prepričan, da lahko urediš ali poravnaš svoje zadeve z Jehovo. Če pa si že pridobil Božjo naklonjenost, lahko svoj odnos z njim še okrepiš. Za to se resnično velja potruditi.

[Podčrtna opomba]

Točke za ponovitev

◻ Kaj je mišljeno z zapovedjo, da naj ,pridemo in poravnamo zadeve‘ z Jehovo?

◻ V čem je bil Izaijev čas podoben našemu?

◻ Kaj so morali posamezniki narediti, da bi pridobili Božjo naklonjenost, kot je to prikazal Izaija?

◻ Na katerih področjih, razen večjih grehov, bi še lahko poravnali svoje zadeve z Jehovo?

[Slika na strani 21]

Izaija pravi, da ,osel pozna jasli svojega gospodarja‘. Kaj se lahko iz tega naučimo?