Petnajsto poglavje

Jehovov sklep zoper narode

Izaija 14:24–19:25

 1. Kateri sodni izrek zoper Asirijo zapiše Izaija?

JEHOVA lahko svoje ljudstvo zaradi njegove hudobnosti disciplinira po drugih narodih. Kljub temu pa slednjim ne spregleda njihove nepotrebne surovosti, ponosa in sovražnosti do pravega čaščenja. Tako že veliko vnaprej navdihne Izaija, da napiše »izrek o Babilonu«. (Izaija 13:1, SSP) Vendar babilonska nevarnost šele pride. V Izaijevih dneh Božje zavezno ljudstvo zatira Asirija. Ta uniči severno, Izraelovo kraljestvo in opustoši večino Juda. Toda asirsko zmagoslavje je omejeno. Izaija piše: »Prisegel je GOSPOD nad vojskami, rekoč: Gotovo, kakor sem se namenil, tako se zgodi [. . .]: da zdrobim Asurja [Asirca, SSP] v deželi svoji in ga pogazim na gorah svojih. Tako se jim razprta jarem njegov in njegovo breme jim pade z rame.« (Izaija 14:24, 25) Kmalu zatem, ko Izaija izreče to prerokbo, Asirci Judu niso več nevarni.

 2., 3. a) Zoper koga Jehova v starem veku iztegne svojo roko? b) Kaj pomeni to, da Jehova iztegne roko zoper ‚vse narode‘?

² Kako pa je z drugimi narodi, ki so prav tako sovražniki Božjega zaveznega ljudstva? Tudi oni morajo biti sojeni. Izaija izjavlja: »To je tisti sklep, ki je storjen nad vso zemljo, in to je roka, ki je iztegnjena nad vsemi narodi. Zakaj GOSPOD nad vojskami je storil sklep, in kdo naj ga uniči? in roka njegova je iztegnjena, kdo naj jo odvrne?« (Izaija 14:26, 27) Jehovov »sklep« je Njegova trdna odločitev, Njegov odlok. (Jeremija 49:20, 30) Božja »roka« je moč, s katero Bog deluje. V zadnjih vrsticah 14. poglavja Izaijeve knjige in v poglavjih od 15 do 19 beremo Jehovov sklep zoper Filistejo, Moab, Damask, Etiopijo in Egipt.

³ Vendar Izaija pravi, da je Jehovova roka iztegnjena zoper ‚vse narode‘. Zato te Izaijeve prerokbe, čeprav so se najprej izpolnile v starem veku, načeloma veljajo tudi za ‚čas konca‘, ko bo Jehova iztegnil svojo roko zoper vsa kraljestva na zemlji. (Daniel 2:44; 12:9; Rimljanom 15:4; Razodetje 19:11, 19–21) Vsemogočni Bog, Jehova, veliko vnaprej samozavestno razodene svoj sklep. Njegove iztegnjene roke ne more nihče odvrniti. (Psalm 33:11; Izaija 46:10)

»Leteča ognjena kača« zoper Filistejo

 4. Katere podrobnosti je Jehova med drugim izrekel proti Filisteji?

⁴ Pozornost je bila najprej namenjena Filistejcem. »V letu, v katerem je umrl kralj Ahaz, je bilo to prorokovanje [je nastal tale izrek, SSP]: Ne raduj se, ti vsa Filisteja, ker je zlomljena šiba, ki te je tepla; kajti iz korenine kačje pride modras, in sad njegov bode ognjen leteč zmaj [leteča ognjena kača, NW].« (Izaija 14:28, 29)

 5., 6. a) Zaradi česa se je Uzija Filistejcem zdel kakor kača? b) Kakšen se je v boju proti Filisteji izkazal Ezekija?

⁵ Kralj Uzija je bil dovolj močan, da je odbil filistejsko nevarnost. (2. letopisov 26:6–8) Filistejci so nanj gledali kot na kačo, in njegova šiba je udarjala te sovražne sosede. Po njegovi smrti, ko se je ‚njegova šiba zlomila‘, je vladal zvesti Jotam, toda »ljudstvo je še ravnalo popačeno«. Nato je zakraljeval Ahaz. Razmere so se spremenile in Filistejci so opravili kar nekaj uspešnih vojaških pohodov na Judovo. (2. letopisov 27:2; 28:17, 18) Vendar se stanje zdaj znova spremeni. Kralj Ahaz leta 746 pr. n. š. umre in prestol zasede mladi Ezekija. Če Filistejci mislijo, da se bodo stvari še dalje odvijale v njihovo korist, se zelo motijo. Izkaže se, da je Ezekija njihov smrtni sovražnik. Je Uzijev potomec (»sad« iz Uzijeve »korenine«) in je kakor »leteča ognjena kača«, ki se hitro zažene v napad, bliskovito udarja in svojim žrtvam ustvarja pekoč občutek, kakor bi jim vbrizgavala strup.

⁶ To je povsem ustrezen opis tega novega kralja. »On [Ezekija] je udaril Filistejce tja do Gaze in njeno pokrajino.« (2. kraljev 18:8) Po zapisih asirskega kralja Senaheriba Filistejci postanejo Ezekijevi podložniki. ‚Siromaki‘, to slabotno Judovo kraljestvo, se zdaj raduje v varnosti in gmotnem obilju, medtem ko Filisteja strada. (Beri Izaija 14:30, 31.)

 7. Katero objavo vere mora Ezekija posredovati veleposlanikom, ki pridejo v Jeruzalem?

⁷ Zdi se, da so na Judovem veleposlaniki. Morda bi radi sklenili zavezništvo proti Asiriji. Kaj naj bi jim na Judovem povedali? »Kaj torej naj se odgovori poslancem narodovim?« Ali naj bi Ezekija varnost iskal v zavezništvu s tujci? Ne! Poslancem mora odgovoriti: »GOSPOD [je] ustanovil [utemeljil, SSP] Sion in da na njem dobé zavetje ubožci ljudstva njegovega.« (Izaija 14:32) Kralj mora popolnoma zaupati v Jehova. Sion ima trden temelj. Mesto bo preživelo kakor varen pristan pred asirsko grožnjo. (Psalm 46:1–7)

 8. a) Kako so nekateri današnji narodi podobni Filisteji? b) Kaj je Jehova v naših dneh že storil v podporo svojega ljudstva, tako kakor je to v starih časih?

⁸ Kakor nekdaj Filisteja tudi danes nekateri narodi zlobno nasprotujejo Božjim častilcem. Krščanske Jehovove priče zapirajo v ječe in koncentracijska taborišča, prepovedujejo njihovo delovanje, številne pa so že tudi ubili. Nasprotniki »se zbirajo proti pravičnega duši«. (Psalm 94:21) Ta skupina kristjanov se morda sovražnikom zdi ‚siromašna‘ in ‚ubožna‘. Vendar so z Jehovovo podporo duhovno zelo bogati, medtem ko njihovi sovražniki stradajo. (Izaija 65:13, 14; Amos 8:11) Ko bo Jehova iztegnil svojo roko proti sodobnim Filistejcem, bodo ti ‚siromaki‘ na varnem. Kje pa? Povezani bodo z ‚Božjo hišo‘, ki ima zanesljivi temeljni vogelni kamen, Jezusa. (Efežanom 2:19, 20, NW) Prav tako bodo pod zaščito ‚nebeškega Jeruzalema‘, Jehovovega nebeškega Kraljestva, katerega kralj je Jezus Kristus. (Hebrejcem 12:22; Razodetje 14:1)

Moab je utišan

 9. Proti komu je usmerjen naslednji izrek in kako se je to ljudstvo izkazalo za sovražnika Božjega ljudstva?

⁹ Vzhodno od Mrtvega morja je še en Izraelov sosed, Moab. Moabci se od Filistejcev razlikujejo po tem, da so v sorodu z Izraelom, saj so potomci Abrahamovega nečaka Lota. (1. Mojzesova 19:37) Kljub tem sorodniškim vezem pa Moab že vso zgodovino goji sovraštvo do Izraela. Tako je denimo že v Mojzesovih dneh moabski kralj najel preroka Balaama, da bi ta preklel Izraelce. Ko je to spodletelo, so Moabci Izrael ujeli v zanko nemorale in čaščenja Baala. (4. Mojzesova 22:4–6; 25:1–5) Zato ni nič čudnega, da Jehova zdaj navdihne Izaija, da napiše »izrek o Moábu«. (Izaija 15:1a, SSP)

10., 11. Kaj se bo zgodilo Moabu?

¹⁰ Izaija prerokuje zoper številna moabska mesta in kraje, med drugim tudi zoper Ar, Kir (ali Kir-heres) in Dibon. (Izaija 15:1b, 2a) Moabci bodo žalovali za grozdnimi kolači iz Kir-heresa, ki so bili verjetno glavni izdelek tega mesta. (Izaija 16:6, 7, SSP) Znana vinorodna kraja, Sibma in Jazer, bosta razbita. (Izaija 16:8–10) Eglat Šelišija, katerega ime lahko pomeni »triletna junica«, bo podoben krepki telici, ki od trpljenja milo ječi. (Izaija 15:5, SSP) Trava v deželi se bo posušila, »vode dimonske« pa bodo vse krvave zaradi pokola Moabcev. »Vode nimrimske« se bodo figurativno in dobesedno spremenile »v puščavo«, verjetno zato, ker jih sovražne sile zajezijo. (Izaija 15:6–9)

¹¹ Moabci se bodo odeli v raševino, v žalna oblačila. V znak sramote in žalovanja si bodo obrili glave. Brade bodo imeli ‚ostrižene‘, s čimer bodo kazali veliko žalost in ponižanje. (Izaija 15:2b–4) Tudi samega Izaija, ki je prepričan o izpolnitvi teh obsodb, vse to močno presune. Njegovo osrčje je, kakor tresoče se strune na harfi, ganjeno od usmiljenja zaradi sporočila gorja zoper Moab. (Izaija 16:11, 12)

12. Kako so se izpolnile Izaijeve besede zoper Moab?

¹² Kdaj pa se bo ta prerokba izpolnila? Kmalu. »To je beseda, ki jo je GOSPOD takrat govoril o Moabu. Sedaj pa govori GOSPOD takole: V treh letih, kakor so leta najemnikova, pride slava Moabova v nečast z vso svojo veliko množico vred; in ostanek bode jako majhen in neznaten.« (Izaija 16:13, 14) V skladu s tem obstajajo arheološki dokazi, da je Moab v osmem stoletju pr. n. š. veliko pretrpel in so mnogi njegovi kraji postali nenaseljeni. Tiglat-pileser III. med vladarji, ki so mu plačevali davek, omenja Salamana iz Moaba. Senaheribu je davek plačeval moabski kralj Kamusunadbi. Asirska monarha Esar-hadon in Asurbanipal pa sta med svojimi podložniki omenila tudi moabska kralja Musurija in Kamašalta. Moabci že stoletja ne obstajajo več kot ljudstvo. Našli so ruševine mest, ki naj bi bila moabska, toda izkopanih je le malo fizičnih dokazov o tem nekdaj močnem izraelskem sovražniku.

Sodobni »Moab« izgine

13. Katero današnjo organizacijo bi lahko primerjali z Moabom?

¹³ Danes obstaja svetovna organizacija, ki je podobna staroveškemu Moabu. To je tako imenovano krščanstvo, ki je glavni del ‚Babilona velikega‘. (Razodetje 17:5) Moab in Izrael sta imela skupnega prednika, Abrahamovega očeta, Teraha. Podobno tudi tako imenovano krščanstvo trdi, da ima, enako kakor današnja občina maziljenih kristjanov, tudi ono korenine v krščanski občini prvega stoletja. (Galatom 6:16) Vendar pa je tako imenovano krščanstvo, podobno kakor Moab, pokvarjeno, podpira duhovno nemoralo in čaščenje drugih bogov namesto edinega pravega Boga, Jehova. (Jakob 4:4; 1. Janezov 5:21) Voditelji tako imenovanega krščanstva kot razred nasprotujejo oznanjevalcem dobre novice o Kraljestvu. (Matevž 24:9, 14)

14. Kakšno upanje lahko imajo posamezni člani sodobnega »Moaba« kljub temu, kar je Jehova sklenil proti tej organizaciji?

¹⁴ Moab je bil nazadnje utišan in enako se bo zgodilo tudi s tako imenovanim krščanstvom. Jehova ga bo po novodobnem dvojniku Asirije opustošil. (Razodetje 17:16, 17) Vendar pa imajo lahko ljudje v tem sodobnem »Moabu« kljub temu upanje. Izaija sredi prerokovanja zoper Moab tudi reče: »Prestol se utrdi po milosti [srčni dobrotljivosti, NW], in na njem bo sedel v resnici v šatoru Davidovem on, ki bo sodil in iskal pravice in bo vrlo izvrševal pravičnost.« (Izaija 16:5) Leta 1914 je Jehova utrdil na prestolu Jezusa, Vladarja iz rodu kralja Davida. Jezusovo kraljevanje je izraz Jehovove srčne dobrotljivosti in bo večno, s čimer se bo izpolnila tudi zaveza, ki jo je Bog sklenil s kraljem Davidom. (Psalm 72:2; 85:10, 11; 89:3, 4; Lukež 1:32) Že mnogi krotki so zapustili sodobni »Moab« in se podredili Jezusu, da bi dobili življenje. (Razodetje 18:4) Kako tolažilno je zanje spoznanje, da bo Jezus »narodom [. . .] oznanil pravico«! (Matevž 12:18, EI; Jeremija 33:15)

Damask postane kup razvalin

15., 16. a) Kakšno sovražno pot proti Judu sta ubrala Damask in Izrael ter kakšne posledice je to imelo za Damask? b) Koga še zajema izrek proti Damasku? c) Kaj se lahko današnji kristjani naučijo iz primera Izraelcev?

¹⁵ Izaija nadalje zapiše »izrek o Damasku« (SSP). (Beri Izaija 17:1–6.) Damask, ki leži severno od Izraela, je ‚glava Sirije‘. (Izaija 7:8) Med vlado Judovega kralja Ahaza je Rezin iz Damaska v zavezništvu s Pekahom iz Izraela vdrl na Judovo. Na Ahazovo prošnjo pa je v vojno proti Damasku stopil Asirec Tiglat-pileser III., ga zavzel in iz njega pregnal mnogo prebivalcev. Poslej Damask Izraelu ni več predstavljal nevarnosti. (2. kraljev 16:5–9; 2. letopisov 28:5, 16)

¹⁶ Jehovov izrek proti Damasku zajema tudi sodne izreke proti nezvestemu severnemu kraljestvu, in to verjetno zaradi njegovega zavezništva z Damaskom. (Izaija 17:3–6) Izrael bo postal kakor polje ob žetvi, na katerem je le še nekaj malega klasov, ali kakor oljka, s katere so otresli že večino oliv. (Izaija 17:4–6) Kako streznjujoč zgled za vse, ki so posvečeni Jehovu! Jehova pričakuje, da smo vdani izključno njemu, in sprejema samo sveto službo, ki jo opravljamo iz srca. Prav tako sovraži vse, ki se obrnejo proti svojim bratom. (2. Mojzesova 20:5, NW; Izaija 17:10, 11; Matevž 24:48–50)

Popolno zaupanje v Jehova

17., 18. a) Kako so se nekateri Izraelci odzvali na Jehovove izreke in kakšen je bil splošen odziv? b) Kako današnji dogodki ustrezajo tistim v Ezekijevih dneh?

¹⁷ Izaija sedaj pravi: »V tistem času se bo oziral človek v Stvarnika svojega in oči njegove bodo gledale na Svetnika [Svetega, SSP] Izraelovega. In ne bo se oziral v oltarje, v delo rok svojih; tudi ne bo gledal tega, kar so storili prstje njegovi, ne Ašer, ne solnčnih stebrov.« (Izaija 17:7, 8) Nekateri v Izraelu res poslušajo Jehovovo svarilo. Ko denimo Ezekija pošlje povabilo Izraelovim prebivalcem, naj se pridružijo Judu pri praznovanju pashe, se nekateri Izraelci na povabilo odzovejo ter odpotujejo na jug, da bi se svojim bratom pridružili v čistem čaščenju. (2. letopisov 30:1–12) Vseeno pa se večina Izraelcev posmehuje slom, ki nosijo povabilo. Dežela je zares nepopravljivo odpadniška. Zato se tudi Jehovov sklep zoper njo izpolni. Asirija uniči Izraelova mesta, dežela postane pusta, njeni pašniki nerodovitni. (Beri Izaija 17:9–11.)

¹⁸ Kako pa je danes? Izrael je bil odpadniški narod. Zato nas to, kako se je Ezekija trudil pomagati posameznikom iz tega naroda, da bi se vrnili k pravemu čaščenju, spominja na to, kako se danes pravi kristjani trudijo pomagati posameznikom v odpadniški organizaciji tako imenovanega krščanstva. Vse od leta 1919 sli ‚Božjega Izraela‘ hodijo po krščanskem svetu in vabijo ljudi, naj se pridružijo čistemu čaščenju. (Galatom 6:16) Večina to odklanja. Mnogi se slom posmehujejo. Nekateri pa se vendarle odzovejo. Ti zdaj štejejo že milijone in se veselijo, da lahko ‚gledajo na Svetega Izraelovega‘, s tem ko se od njega učijo. (Izaija 54:13) Zavračajo čaščenje pri nesvetih oltarjih – vdanost in zaupanje bogovom, ki jih je naredil človek – in se željno obračajo k Jehovu. (Psalm 146:3, 4) Vsi govorijo to, kar je rekel Izaijev sodobnik Miha: »Jaz bom gledal na GOSPODA, čakal bom Boga rešenja svojega; usliši me Bog moj.« (Miha 7:7)

19. Koga bo Jehova pokaral in kaj bo to zanje pomenilo?

¹⁹ Kako drugačni so ti od ljudi, ki zaupajo umrljivemu človeku! Nemirni vali nasilja in prevratov pretresajo človeštvo v teh zadnjih dneh. »Morje«, to nemirno, uporno človeštvo znaša skupaj nezadovoljstvo in revolucijo. (Izaija 57:20; Razodetje 8:8, 9; 13:1) Jehova bo to hrupno množico »pokaral« (NW). Njegovo nebeško Kraljestvo bo uničilo vse organizacije in posameznike, ki povzročajo težave, in ‚pobegnili bodo, kakor se prah vrtinči v nevihti‘. (Izaija 17:12, 13; Razodetje 16:14, 16)

20. O čem so pravi kristjani trdno prepričani, čeprav jim narodi »siloma jemljejo«, kar je njihovega?

²⁰ In kakšen bo izid? Izaija pravi: »Ob času večernem, glej, smrtni strah! in preden nastane jutro, jih ni več. To je delež njih, ki nas plenijo, in usoda njih, ki naše siloma jemljejo.« (Izaija 17:14) Mnogi Jehovovemu ljudstvu siloma jemljejo, kar je njegovega, in z njim ravnajo trdo in nespoštljivo. Ker pravi kristjani niso in tudi ne želijo biti del glavnih svetovnih ver, se predsodkov polnim kritikom in fanatičnim nasprotnikom zdijo lahek plen. Toda Božje ljudstvo je prepričano, da se hitro približuje »jutro«, ko bo njihovega trpljenja konec. (2. Tesaloničanom 1:6–9; 1. Petrov 5:6–11)

Etiopija prinese Jehovu darilo

21., 22. Kateri je naslednji narod, ki ga je Jehova obsodil, in kako so se izpolnile Izaijeve navdihnjene besede?

²¹ Etiopija, ki leži južno od Egipta, je bila najmanj dvakrat vpletena v vojaško akcijo proti Judu. (2. letopisov 12:2, 3; 14:1, 9–15; 16:8) Izaija zdaj napove sodbo temu narodu: »Gorje deželi s šumečimi perutmi [deželi brenčečih krilatih žuželk, NW], ki je onkraj rek etiopskih.« (Beri Izaija 18:1–6.)a Jehova je odredil, da bo Etiopija ‚odrezana, odstranjena in posekana‘ (EI).

²² Svetna zgodovina nam pove, da je v drugi polovici osmega stoletja pr. n. š. Etiopija zavzela Egipt in mu vladala kakih 60 let. Zatem sta vanj drug za drugim vdrla asirska imperatorja Esar-hadon in Asurbanipal. Asurbanipal je porušil Tebe, s čimer si je Asirija podredila Egipt in končalo se je etiopsko gospostvo nad dolino Nila. (Glej tudi Izaija 20:3–6.) Kako pa je s tem danes?

23. Katero vlogo ima sodobna ‚Etiopija‘ in zakaj bo doživela svoj konec?

²³ V Danielovi prerokbi o »času konca« za napadalnega ‚severnega kralja‘ piše, da ima ‚v svojem spremstvu‘ oziroma pod svojim vodstvom Etiopijo in Libijo. (Daniel 11:40–43) Za Etiopijo tudi beremo, da je del vojskujočih se sil ‚Goga iz dežele Magogove‘. (Ezekiel 38:2–5, 8) Gogove sile skupaj s severnim kraljem doživijo svoj konec, ko napadejo Jehovov sveti narod. Tako bo Jehovova roka iztegnjena tudi zoper sodobno ‚Etiopijo‘ zaradi njenega nasprotovanja Jehovovi suverenosti. (Ezekiel 38:21–23; Daniel 11:45)

24. Kako Jehova prejema »darila« od narodov?

²⁴ Prerokba pa tudi pravi: »V tistem času prineso GOSPODU nad vojskami v dar: ljudstvo visoke postave in gladko; in ljudstvo strahovito od svojega začetka in doslej, [. . .] na mesto imena GOSPODA nad vojskami, na goro Sionsko.« (Izaija 18:7) Narodi sicer ne priznavajo Jehovu suverenosti, vseeno pa tu in tam ravnajo tako, da to koristi Jehovovemu ljudstvu. V nekaterih državah so oblasti izdale zakone in sodne odločitve, s katerimi so dale pravne pravice zvestim Jehovovim častilcem. (Dejanja 5:29; Razodetje 12:15, 16) So pa še drugi darovi. »Kralji [ti prineso] darila. [. . .] Pridejo velikaši iz Egipta, Etiopija hitro iztegne roke svoje [z darili, NW] proti Bogu.« (Psalm 68:29–31) Danes milijoni sodobnih »Etiopcev«, ki se bojijo Jehova, prinašajo »dar« v obliki čaščenja. (Malahija 1:11) Sodelujejo pri zelo obsežni nalogi oznanjevanja dobre novice o Kraljestvu po vsej zemlji. (Matevž 24:14; Razodetje 14:6, 7) Zares odlično darilo Jehovu! (Hebrejcem 13:15)

Egipčanom se taja srce

25. S katerimi dogodki v starem Egiptu se izpolnijo besede iz Izaija 19:1–11?

²⁵ Judov najbližji sosed na jugu je Egipt, dolgoletni sovražnik Božjega zaveznega ljudstva. Izaija v 19. poglavju opiše neurejeno stanje, ki je za časa njegovega življenja vladalo v Egiptu. V državi divja državljanska vojna, »mesto zoper mesto, kraljestvo zoper kraljestvo«. (Izaija 19:2, 13, 14) Zgodovinarji navajajo dokaze o tekmujočih dinastijah, ki so vladale sočasno v različnih delih države. Egipčanska tako poveličevana modrost skupaj z ‚maliki in zaklinjalci duhov‘ ne more rešiti države iz ‚roke trdega gospoda‘. (Izaija 19:3, 4) Egipt zatem zaporedoma osvojijo Asirija, Babilon, Perzija, Grčija in Rim. Z vsemi temi dogodki pa se izpolnijo prerokbe iz Izaija 19:1–11.

26. Kako se bodo v večji izpolnitvi na Jehovove sodne ukrepe odzvali prebivalci sodobnega ‚Egipta‘?

²⁶ Vendar Egipt v Bibliji pogosto upodablja Satanov svet. (Ezekiel 29:3; Joel 3:19; Razodetje 11:8) Ali ima potemtakem Izaijev »izrek o Egiptu« (SSP) še kakšno večjo izpolnitev? Da, ima jo! Uvodne besede prerokbe bi morale zbuditi pozornost vsakemu: »Glej, GOSPOD, sedeč na hitrem oblaku, pride v Egipt; in maliki [ničvredni bogovi, NW] egiptovski bodo trepetali pred njegovim obličjem in Egipčanom se bo srce tajalo v životu.« (Izaija 19:1) Jehova bo zdaj zdaj krenil proti Satanovi organizaciji. Bogovi te stvarnosti se bodo takrat izkazali za ničvredne. (Psalm 96:5; 97:7) »Egipčanom se bo srce tajalo« od strahu. Jezus je za tisti čas napovedal: »Strah in obup narodov [bo] zavoljo strašnega šumenja morja in valov; ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet.« (Lukež 21:25, 26)

27. Katere notranje delitve so bile napovedane za »Egipt« in kako se to izpolnjuje danes?

²⁷ Jehova o času, ki bo vodil do njegove izvršitve obsodbe, prerokuje: »Razdražim, pravi, Egipčane med seboj, da se bodo bojevali vsak zoper svojega brata in vsak zoper prijatelja svojega, mesto zoper mesto, kraljestvo zoper kraljestvo.« (Izaija 19:2) Vse od ustanovitve Božjega kraljestva leta 1914 se »znamenje [Jezusove] navzočnosti« (NW) kaže v tem, da vstaja narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Plemenski pokoli, krvavi genocidi in tako imenovana etnična čiščenja so v teh zadnjih dneh terjali že milijone življenj. In bolj ko se bo konec približeval, hujše bodo te ‚nadloge‘. (Matevž 24:3, 7, 8)

28. Kaj bo kriva vera sposobna storiti v dan sodbe, da bi rešila to stvarnost?

²⁸ »Duh Egiptov bo opešal sredi njega, in uničim svet njegov, in popraševali bodo malike in zaklinjalce duhov in rotilce mrtvih in vedeže.« (Izaija 19:3) Ko se je Mojzes pojavil pred faraonom, so se egiptovski duhovniki osramotili, saj se v moči niso mogli meriti z Jehovom. (2. Mojzesova 8:18, 19; Dejanja 13:8; 2. Timoteju 3:8) Podobno kriva vera na dan sodbe ne bo mogla rešiti te pokvarjene stvarnosti. (Primerjaj Izaija 47:1, 11–13.) Egipt je nazadnje prišel pod oblast »trdega gospoda«, Asirije. (Izaija 19:4) In to predsenčuje mračno prihodnost, ki čaka sedanjo stvarnost.

29. Za kaj bodo uporabni politiki, ko bo nastopil Jehovov dan?

²⁹ Kaj pa politični voditelji? Lahko morda oni pomagajo? »Zgolj neumneži so knezi zoanski, kar so svetovali modri svetovalci Faraonovi, se je izkazalo abotno.« (Beri Izaija 19:5–11.) Kako nerazumno je upati, da bodo človeški svetovalci v dan sodbe kaj koristili! Res da jim je na voljo vse znanje tega sveta, toda manjka jim božanske modrosti. (1. Korinčanom 3:19) Zavrgli so Jehova in se obrnili k tako imenovani znanosti, filozofiji, denarju, užitkom ter drugim nadomestnim bogovom. In posledica tega je, da ne vedo nič o Božjih namenih. So prevarani in zbegani. Njihova dela so zaman. (Beri Izaija 19:12–15.) »Modri bodo osramočeni, oplašeni in ujeti; glej, besedo GOSPODOVO so zavrgli, in kakšna modrost bi bila v njih?« (Jeremija 8:9)

Znamenje in pričevanje za Jehova

30. Kako bo ‚dežela Judova Egiptu v strah‘?

³⁰ »Egiptovski« voditelji so resda slabotni, »podobni ženskam«, vendarle pa obstajajo tudi posamezniki, ki iščejo Božjo modrost. Jehovovi maziljenci skupaj s svojimi tovariši ‚oznanjajo Božje kreposti‘. (Izaija 19:16; 1. Petrov 2:9) Po svojih najboljših močeh si prizadevajo posvariti ljudi pred prihajajočim koncem Satanove organizacije. Izaija s pogledom na to pravi: »Dežela Judova bode Egiptu v strah: kadar jo omeni kdo pri Egipčanih, se bodo tresli zavoljo sklepa GOSPODA nad vojskami, ki ga je sklenil zoper nje.« (Izaija 19:17) Zvesti Jehovovi sli vztrajno pripovedujejo ljudem resnico, med drugim tudi objavo o nadlogah, ki jih je napovedal Jehova. (Razodetje 8:7–12; 16:2–12) Svetovne verske voditelje to vznemirja.

31. Kako pride do tega, da govorijo ‚kanaanski jezik‘ v egiptovskih mestih a) v starih časih? b) v današnjih dneh?

³¹ In kakšen je presenetljivi rezultat tega oznanjevalskega dela? »Tisti dan bode v deželi Egiptovski petero mest, ki bodo govorila v jeziku kanaanskem in prisegala pri GOSPODU nad vojskami; eno se bo imenovalo Ir–heres [Mesto razdejanja, NW].« (Izaija 19:18) V starih časih se je ta prerokba očitno spolnila s tem, ko so Judje v egiptovskih mestih, kamor so bili pribežali, govorili hebrejsko. (Jeremija 24:1, 8–10; 41:1–3; 42:9–43:7; 44:1) Danes pa so na področju sodobnega »Egipta« ljudje, ki so se naučili govoriti »čist jezik« biblijske resnice. (Zefanija 3:9, NW) Eno od petih figurativnih mest se imenuje »Mesto razdejanja«, kar pomeni, da je del ‚čistega jezika‘ povezan z razgaljanjem in ‚razdejanjem‘ Satanove organizacije.

32. a) Kateri »oltar« je sredi egiptovske dežele? b) Kako so maziljenci kakor »steber« ob egiptovski meji?

³² Z oznanjevanjem Božjega ljudstva bo Jehovovo veliko ime v tej stvarnosti gotovo postalo znano. »Tisti dan bo GOSPODOV oltar sredi egiptovske dežele in GOSPODOV spominski steber ob njeni meji.« (Izaija 19:19, SSP) Te besede usmerjajo pozornost na položaj maziljenih kristjanov, ki so v zaveznem odnosu z Bogom. (Psalm 50:5) Kakor »oltar« darujejo svoje žrtve in kakor »steber in opora resnice« pričujejo za Jehova. (1. Timoteju 3:15, SSP; Rimljanom 12:1; Hebrejcem 13:15, 16) So ‚sredi dežele‘ in skupaj s svojimi tovariši, ‚drugimi ovcami‘, so razkropljeni po več kot 230 deželah in otokih. Toda ‚niso od sveta‘. (Janez 10:16; 17:15, 16) Stojijo tako rekoč na meji med tem svetom in Božjim kraljestvom, pripravljeni prestopiti to mejo in sprejeti svojo nebeško nagrado.

33. Kako vse so maziljenci »znamenje« in »pričevanje« v ‚Egiptu‘?

³³ Izaija nadaljuje: »To bode v znamenje in v pričevanje za GOSPODA nad vojskami v deželi Egiptovski; zakaj klicali bodo h GOSPODU zaradi zatiralcev, in pošlje jim rešitelja in branilca in jih otme.« (Izaija 19:20) Maziljenci kot »znamenje« in kot »pričevanje« vodijo v oznanjevanju in povišujejo Jehovovo ime v tej stvarnosti. (Izaija 8:18; Hebrejcem 2:13) Po svetu se slišijo kriki zatiranih ljudi, človeške vlade pa jim večinoma ne morejo pomagati. Toda Jehova bo poslal Velikega rešitelja, kralja Jezusa Kristusa, osvobodit vse krotke. In ta bo, ko bodo zadnji dnevi dosegli svoj vrhunec v vojni harmagedon, prinesel olajšanje in večne blagoslove bogaboječim ljudem. (Psalm 72:2, 4, 7, 12–14)

34. a) Kako se bo Jehova razodel »Egipčanom« ter kaj mu bodo ti žrtvovali in darovali? b) Kdaj bo Jehova udaril »Egipt« in kakšno ozdravljenje bo zatem sledilo?

³⁴ Medtem pa Bog želi, da bi ljudje vseh vrst prišli do točnega spoznanja in se rešili. (1. Timoteju 2:4, NW) Izaija zato napiše: »GOSPOD se razodene Egipčanom, in spoznajo Egipčani GOSPODA tisti dan, in služili mu bodo s klalnimi in jedilnimi daritvami in obljube bodo delali GOSPODU in jih izpolnjevali. Tako udari GOSPOD Egipt; udari ga in zopet ozdravi; in obrnejo se do GOSPODA, in dá se jim izprositi ter jih ozdravi.« (Izaija 19:21, 22) Ljudje iz vseh narodov Satanovega sveta, posamezni »Egipčani«, spoznavajo Jehova in mu žrtvujejo »,sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo«. (Hebrejcem 13:15) Jehovu se zaobljubijo tako, da se mu posvetijo, in to izpolnjujejo z zvestovdano službo v svojem življenju. Po ‚udarcu‘, s katerim bo Jehova v harmagedonu ukrepal proti tej stvarnosti, bo po svojem Kraljestvu ozdravil človeštvo. To bo med Jezusovim tisočletnim vladanjem povišano do duhovne, umske, moralne in telesne popolnosti, zares bo ozdravljeno! (Razodetje 22:1, 2)

»Blagoslovljeno bodi ljudstvo moje«

35., 36. Do kakšnih zvez je v starih časih prišlo med Egiptom, Asirijo in Izraelom, s čimer so se izpolnile besede iz Izaija 19:23–25?

³⁵ Prerok zatem predvidi osupljiv razvoj dogodkov: »Tisti dan bode iz Egipta v Asirijo cesta, po kateri bodo hodili Asirci v Egipt in Egipčani v Asirijo, in Egipčani bodo služili Gospodu z Asirci. Tisti dan bode Izrael tretji v zvezi z Egiptom in z Asirijo, blagoslov sredi zemlje; zato ker ga GOSPOD nad vojskami blagoslovi, govoreč: Blagoslovljeno bodi ljudstvo moje, Egipt, in rok mojih delo, Asirija, in Izrael, dediščina moja!« (Izaija 19:23–25) Da, nekega dne bosta Egipt in Asirija v prijateljskih odnosih. Kako pa?

³⁶ Ko je Jehova nekdaj reševal svoje ljudstvo iz narodov, jim je tako rekoč pripravil cesto v svobodo. (Izaija 11:16; 35:8–10; 49:11–13; Jeremija 31:21) Ta prerokba se je v malem spolnila po padcu Babilona, ko so se pregnanci iz Asirije in Egipta, kakor tudi iz Babilona, lahko vrnili v Obljubljeno deželo. (Izaija 11:11) Kako pa je s tem danes?

37. Kako danes milijoni živijo, kakor da bi bila cesta med »Asirijo« in ‚Egiptom‘?

³⁷ Danes je ostanek maziljenih duhovnih Izraelcev »blagoslov sredi zemlje«. Podpira pravo čaščenje in oznanja sporočilo o Kraljestvu ljudem iz vseh narodov. Nekateri od teh narodov so zelo militaristični, kakor je bila Asirija. Drugi so liberalnejši, morda kakor je bil Egipt, nekoč ‚južni kralj‘ iz Danielove prerokbe. (Daniel 11:5, 8) Milijoni iz teh militarističnih, pa tudi iz liberalnejših narodov so stopili na pot pravega čaščenja. Tako ljudje iz vseh narodov združeno ‚služijo‘. Med njimi ni nacionalnih razdorov. Drug drugega ljubijo in prav zares bi lahko rekli, da ‚hodijo Asirci v Egipt in Egipčani v Asirijo‘. Videti je, kakor bi od enih do drugih vodila cesta. (1. Petrov 2:17)

38. a) Kako bo Izrael postal »tretji v zvezi z Egiptom in z Asirijo«? b) Zakaj Jehova pravi »Blagoslovljeno bodi ljudstvo moje«?

³⁸ Kako pa Izrael postane »tretji v zvezi z Egiptom in z Asirijo«? Na začetku »časa konca« je bila večina teh, ki so služili Jehovu na zemlji, članov »Izraela Božjega«. (Daniel 12:9; Galatom 6:16) Od 1930-ih let naprej pa se je začela pojavljati velika množica ‚drugih ovc‘ z zemeljskim upanjem. (Janez 10:16a; Razodetje 7:9) Ti prihajajo iz narodov, ki jih predpodabljata Egipt in Asirija, in se stekajo k Jehovovi hiši čaščenja ter vabijo še druge, naj se jim pridružijo. (Izaija 2:2–4) Kakor njihovi maziljeni bratje tudi oni oznanjujejo, prenašajo podobne preskušnje, odsevajo enako zvestobo in značajnost ter se hranijo z iste duhovne mize. Maziljenci in ‚druge ovce‘ so torej zares ‚ena čreda, pod enim pastirjem‘. (Janez 10:16b) Ali lahko kdo dvomi o tem, da je Jehova ob tem, ko vidi njihovo gorečnost in zdržljivost, zadovoljen z njihovim delom? Ni čudno, da jih blagoslavlja z besedami »Blagoslovljeno bodi ljudstvo moje«!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 191]

Filistejski bojevniki napadajo svoje sovražnike (egiptovska rezbarija iz 12. stoletja pr. n. š.)

[Slika na strani 192]

V kamen vklesan relief moabskega vojaka oziroma boga (med 11. in 8. stoletjem pr. n. š.)

[Slika na strani 196]

Sirski vojak na kameli (9. stoletje pr. n. š.)

[Slika na strani 198]

»Morje« upornega človeštva znaša skupaj nezadovoljstvo in revolucije

[Slika na strani 203]

Egiptovski duhovniki se v moči niso mogli meriti z Jehovom