Dvajseto poglavje

Jehova kraljuje

Izaija 24:1–23

 1., 2. a) Kdo bo občutil Jehovovo jezo? b) Ali bo Judu prizanešeno s kaznijo in kako to vemo?

BABILON, Filisteja, Moab, Sirija, Etiopija, Egipt, Edom, Tir in Asirija bodo vsi po vrsti okusili Jehovovo jezo. Izaija je napovedal nesreče, ki bodo doletele te sovražne narode in mesta. Kaj pa Juda? Ali bo Judom prizanešena kazen za njihova grešna početja? Zgodovinski zapis odgovarja z glasnim ne!

² Oglejmo si, kaj se je zgodilo Samariji, glavnemu mestu desetrodovnega Izraelovega kraljestva. Izraelci se niso držali zaveze z Bogom in niso ostali ločeni od razuzdanih običajev okoliških narodov. Prebivalci Samarije so »delali [. . .] hudobne reči, da bi dražili GOSPODA v jezo. [. . .] In razjezil se je GOSPOD silno nad Izraelom in ga je odpravil izpred svojih oči.« »Izrael« je bil izgnan iz svoje dežele in »je moral oditi s svoje zemlje v izgnanstvo v Asirijo« (SSP). (2. kraljev 17:9–12, 16–18, 23; Ozea 4:12–14) To, kar se je zgodilo Izraelu, je nakazovalo, da se tudi njegovemu sestrskemu kraljestvu, Judu, ne bo godilo nič bolje.

Izaija napove uničenje Juda

 3. a) Zakaj Jehova zavrže dvorodovno Judovo kraljestvo? b) Kaj je Jehova odločen storiti?

³ Nekateri Judovi kralji so bili zvesti, toda večina ni bila. Celo pod vlado zvestega kralja, kakršen je bil Jotam, se ljudstvo ni popolnoma odvrnilo od krivega čaščenja. (2. kraljev 15:32–35) Hudobija na Judovem doseže svoj vrhunec med vlado krvoželjnega kralja Manaseja, ki naj bi po judovskem izročilu izdal zapoved, naj zvestega preroka Izaija umorijo s prežaganjem. (Primerjaj Hebrejcem 11:37.) Ta hudobni kralj »je zapeljal Juda in jeruzalemske prebivalce, da so delali še hujše reči kakor narodi, ki jih je GOSPOD pokončal pred Izraelovimi sinovi«. (2. letopisov 33:9, SSP) Pod Manasejevo vlado postane dežela še bolj onesnažena, kakor je bila takrat, ko je bila še v rokah Kanaancev. Zato je Jehova objavil: »Glej, jaz pripravim takšno nesrečo nad Jeruzalem in nad Judo, da mu bode, kdorkoli bo o tem slišal, zvenelo po obeh ušesih. [. . .] In izpraznim Jeruzalem, kakor če kdo obriše skledo: obriše jo in povezne. In zavržem ostanek dediščine svoje in jih izdam v roko njih sovražnikov, in bodo v rop in v plen vsem sovražnikom svojim, ker so delali, kar je zlo v mojih očeh, in so me dražili v jezo.« (2. kraljev 21:11–15)

 4. Kaj bo Jehova storil z Judom in kako se ta prerokba izpolni?

⁴ Podobno kakor iz poveznjene posode vse izteče, tako bodo tudi iz te dežele izpraznjeni vsi njeni človeški prebivalci. Prav to prihajajoče uničenje Juda in Jeruzalema je zdaj spet predmet Izaijevega prerokovanja. Prerok začne takole: »Glej, GOSPOD izprazni deželo in jo pokonča; in preobrnivši ji lice, razkropi prebivalce njene.« (Izaija 24:1) Ta prerokba se izpolni takrat, ko Jeruzalem in njegov tempelj napade in razruši babilonska vojska pod poveljstvom kralja Nebukadnezarja, Jude pa zdesetkajo meč, lakota in kuga. Večino preživelih odpeljejo v ujetništvo v Babilon, peščica, katero pustijo, pa zbeži v Egipt. Judova dežela je tako razrušena in popolnoma nenaseljena. V njej ni niti domačih živali več. Zapuščena dežela se spremeni v pustinjo z žalostnimi ruševinami, v katerih živijo samo še zveri in ptice.

 5. Ali bo pri Jehovovi sodbi kdo izvzet? Pojasnite.

⁵ Ali bo kdo v Judu med prihajajočim sojenjem deležen kakšnih posebnih ugodnosti? Izaija odgovarja: »Godilo se bo kakor ljudstvu tako duhovniku, kakor hlapcu tako gospodarju njegovemu, kakor dekli tako gospodinji njeni, kakor kupcu tako prodajalcu, kakor posojevalcu tako njemu, ki naposodo jemlje, kakor dolžniku tako upniku njegovemu. Docela bo izpraznjena dežela in vsa oplenjena, kajti GOSPOD je govoril to besedo.« (Izaija 24:2, 3) Bogastvo in tempeljske službene prednosti ne bodo imeli prav nobenega vpliva na sojenje. Nobenih izjem ne bo. Dežela je tako pokvarjena, da bodo morali vsi preživeli – duhovniki, služabniki in gospodarji, kupci in prodajalci – v pregnanstvo.

 6. Zakaj Jehova deželi vzame svoj blagoslov?

⁶ Da pa ne bi bilo kakega nesporazuma, Izaija še opiše, kako popolna bo ta bližajoča se nesreča, in pojasni vzrok zanjo: »Žaluje, vene dežela; medli [se suši, SSP] in hira naseljeni svet; medlé prvaki ljudstva v deželi. Tudi zemlja je oskrunjena pod prebivalci svojimi, ker so prestopali zakone, preobračali postavne naredbe, prelomili večno zavezo. Zato je prokletstvo požrlo zemljo, in pokoriti se morajo, ki prebivajo na njej; zato so pogoreli prebivalci zemlje, in malo ljudi je ostalo.« (Izaija 24:4–6) Ko so Izraelci dobili kanaansko deželo, je to bila ‚dežela, v kateri sta tekla mleko in med‘. (5. Mojzesova 27:3) Kljub temu pa so bili še vedno odvisni od Jehovovega blagoslova. Če se bodo zvesto ravnali po Jehovovih postavah in zapovedih, bo zemlja »rodila sad svoj«, če pa bodo prestopali njegove zakone in zapovedi, bodo ‚brezuspešno trošili‘ moči, ko bodo obdelovali zemljo, in ta »ne bo dajala pridelkov svojih«. (3. Mojzesova 26:3–5, 14, 15, 20) Jehovovo prekletstvo bo »požrlo zemljo«. (5. Mojzesova 28:15–20, 38–42, 62, 63) Juda mora torej zdaj to prekletstvo pričakovati.

 7. Kako bi postavina zaveza lahko bila blagoslov za Izraelce?

⁷ Kakih 800 let pred Izaijem so Izraelci prostovoljno vstopili v zavezni odnos z Jehovom in privolili v to, da se ga bodo držali. (2. Mojzesova 24:3–8) Postavina zaveza je določala, da jih bo Jehova bogato blagoslovil, če bodo ubogali njegove zapovedi, če pa bodo prelomili zavezo, bodo izgubili njegov blagoslov in jih bodo sovražniki odpeljali v ujetništvo. (2. Mojzesova 19:5, 6; 5. Mojzesova 28:1–68) Ta postavina zaveza, ki so jo dobili po Mojzesu, naj bi ostala v veljavi nedoločen čas. Izraelce naj bi varno vodila do Mesija. (Galatom 3:19, 24)

 8. a) Kako je ljudstvo ‚prestopalo zakone‘ in ‚preobračalo postavne naredbe‘? b) Kako vse so »prvaki« med prvimi, ki se ‚posušijo‘?

⁸ Toda ljudstvo je ‚prelomilo večno zavezo‘. Prestopali so zakone, ki jim jih je dal Bog, in se niso menili zanje. »Preobračali [so] postavne naredbe«, in sicer s tem, da so se ravnali po pravni praksi, ki se je razlikovala od te, ki jo je postavil Jehova. (2. Mojzesova 22:25; Ezekiel 22:12) Zato bo ljudstvo odpravljeno iz dežele. V sodbi, ki bo nastopila, ne bo usmiljenja. Med prvimi, ki se bodo ‚posušili‘, ker jim bo Jehova odtegnil svojo zaščito in milost, bodo »prvaki«, plemstvo. To se izpolni tako, da najprej Egipčani in nato še Babilonci med bližajočim se uničenjem Jeruzalema Judove kralje naredijo za svoje vazale. Pozneje pa v babilonsko ujetništvo med prvimi odpeljejo kralja Jojahina in druge iz kraljeve družine. (2. letopisov 36:4, 9, 10)

Veselje zapusti deželo

 9., 10. a) Kakšno vlogo igra v Izraelu kmetijstvo? b) Kaj pomeni to, da vsak ‚sedi pod svojo trto in smokvo‘?

⁹ Izraelci so kmetje in že vse, odkar so vstopili v Obljubljeno deželo, vzgajajo poljščine in redijo živino. Zato je kmetijstvu v zakonodaji, ki jo je Izrael dobil, namenjeno pomembno mesto. Za zemljo je vsako sedmo leto zapovedan obvezni sobotni počitek, da bi ta spet postala rodovitna. (2. Mojzesova 23:10, 11; 3. Mojzesova 25:3–7) Tudi trije letni prazniki, ki jih mora praznovati narod, se časovno ujemajo s poljedelskimi dobami. (2. Mojzesova 23:14–16)

¹⁰ Po vsej deželi so vinogradi in po Svetem pismu je vino, ki ga pridobivajo iz vinske trte, Božji dar, ki »razveseljuje srce človeku«. (Psalm 104:15) To, da vsak ‚sedi pod svojo trto in smokvo‘, ponazarja blaginjo, mir in varnost pod Božjo pravično vlado. (1. kraljev 4:25; Miha 4:4) Leto s pridelkom dobrega vina pomeni blagoslov in je vzrok za petje in veselje. (Sodniki 9:27; Jeremija 25:30) Res pa je tudi nasprotno. Kadar se trta posuši ali ne rodi grozdja, kadar vinogradi postanejo zapuščeni in prerasli s trnjem, je to dokaz, da je Jehova odtegnil svoj blagoslov, kar je čas velike žalosti.

11., 12. a) Kako Izaija ponazori razmere, ki bodo zavladale po Jehovovi obsodbi? b) Kakšno mračno prihodnost opiše Izaija?

¹¹ Izaija zato povsem primerno z vinogradom in njegovimi sadovi ponazori razmere, ki so zavladale po tem, ko je Jehova odtegnil svoj blagoslov od dežele: »Žaluje trgatev, hira trta, zdihujejo vsi, ki so bili veselega srca. Konec je veselju bobnov [tamburinov, NW], minil je radujočih se šum, konec je radosti strun [harfe, NW]. S petjem ne bodo več pili vina, grenela bo opojna pijača njim, ki jo pijo. Razdrto je mesto zmešnjave; zaprta je sleherna hiša, ni več nobenega vhoda. Jadikovanje zaradi vina je po ulicah; zatonilo je vse veselje, izginila je radost zemlje. Po mestu je ostalo le razdejanje, in v razvaline so razbita vrata.« (Izaija 24:7–12)

¹² Tamburin in harfa sta blagozvočni glasbili, s katerima lahko človek hvali Jehova in izraža svojo radost. (2. letopisov 29:25; Psalm 81:2, NW) V tem času Božje kazni njune melodije ne bo slišati. Ne bo več tistih veselih trgatev. Med opustošenimi jeruzalemskimi ruševinami ne bo nikakršnih srečnih glasov, mestna vrata bodo ‚razbita v razvaline‘ in hiše v njem ‚zaprte‘, da nihče ne more vstopiti. Kako mračna prihodnost je pred prebivalci dežele, ki je sicer tako zelo rodovitna!

Ostanek ‚zavriska‘

13., 14. a) Kaj piše v Jehovovi postavi glede pobiranja pridelkov? b) Kako Izaija z zakoni o pobiranju pridelkov prikaže, da bodo nekateri preživeli Jehovovo sodbo? c) O čem so lahko prepričani zvesti Judje, čeprav jih čakajo še temačni časi preskušenj?

¹³ Oljke Izraelci obirajo tako, da ob drevesa udarjajo s palicami, in olive ob tresenju popadajo na tla. Božja postava jim prepoveduje še enkrat pregledati vejevje, da bi obrali olive, ki bi ostale na drevesu. Prav tako ne smejo pobrati grozdja, ki bi po trgatvi še ostal v vinogradu. Vse, kar ostane po pobiranju pridelkov, mora ostati za revne – ‚za tujca, siroto in vdovo‘ – za paberkovanje. (5. Mojzesova 24:19–21) Izaija na podlagi teh dobro poznanih zakonov ponazori tolažilno dejstvo, da bodo Jehovovo prihajajočo sodbo nekateri tudi preživeli: »Tako bo na zemlji med ljudstvi, kakor tedaj, ko otresejo oljke, kakor ob paberkovanju, ko je končana trgatev. Povzdignili bodo svoj glas in zavriskali, nad GOSPODOVIM veličastvom bodo šumeli kakor morje: ‚Zato slavite GOSPODA na vzhodu, na morskih obrežjih ime GOSPODA, Boga Izraelovega.‘ S konca sveta slišimo petje: ‚Slava Pravičnemu!‘« (Izaija 24:13–16a, SSP)

¹⁴ Prav kakor po obiranju oziroma trgatvi na drevesu ali trti še ostanejo kakšni sadeži, tako bodo tudi izvršitev Jehovove sodbe nekateri preživeli – »kakor ob paberkovanju, ko je končana trgatev«. Kot smo brali v 6. vrstici, je prerok o njih že govoril, ko je rekel, da je »malo ljudi [. . .] ostalo«. Toda naj jih je še tako malo, preživeli bodo uničenje Jeruzalema in Juda in pozneje se bo ostanek vrnil iz ujetništva ter na novo naselil deželo. (Izaija 4:2, 3; 14:1–5) Res da bodo pravični občutili temačne čase preizkušenj, toda lahko so prepričani, da jih čakata rešitev in veselje. Preživeli bodo videli, kako se bo pred njimi razgrnila Jehovova preroška beseda, in bodo spoznali, da je bil Izaija pravi Božji prerok. Prepolni bodo radosti, ko bodo na lastne oči videli izpolnitev obnovitvenih prerokb. Povsod, kamor bodo razkropljeni, bodisi po sredozemskih otokih na zahodu, v Babilonu »na vzhodu« bodisi po katerih drugih oddaljenih krajih, bodo hvalili Boga, ker so bili obvarovani, in peli: »Slava Pravičnemu!«

Pred Jehovovo sodbo ni mogoče pobegniti

15., 16. a) Kaj Izaija čuti ob vsem, kar se bo zgodilo njegovemu ljudstvu? b) Kaj bo zadelo nezveste prebivalce dežele?

¹⁵ Toda zdaj se je še prezgodaj veseliti. Izaija svoje sodobnike popelje nazaj v sedanjost z naslednjimi besedami: »Jaz pa pravim: Poguba prihaja nadme, poguba prihaja nadme, gorje mi! Varljivci varajo, varljivci varajo s prevarami. Groza, jama in zanka so pred teboj, prebivalec zemlje. Kdor zbeži pred krikom groze, pade v jamo, kdor zleze iz jame, se ujame v zanko, kajti zapornice neba so odprte in temelji zemlje se tresejo. Zemlja poka in se trga, zemlja se drobi in razpada, zemlja se maje in omahuje. Zemlja se opoteka kakor pijanec, se ziblje kakor koliba. Hudo jo teži njena krivda, padla je in ne more več vstati.« (Izaija 24:16b–20, SSP)

¹⁶ Izaija je zelo žalosten zaradi vsega, kar bo zadelo njegovo ljudstvo. To, kar se dogaja okoli njega, ga navdaja z občutkom slabosti in gorja. Vse več je tistih, ki varajo, in prebivalcem dežele vlivajo strah v kosti. Ko bo Jehova odvzel svojo zaščito, bodo nezvesti Judje okušali grozo podnevi in ponoči. Njihovo življenje bo negotovo. Nesreči, ki jih bo zadela, ker so zavrgli Jehovove zapovedi in prezirali Božjo modrost, ne bodo mogli ubežati. (Pregovori 1:24–27) Prišla bo, pa četudi jih varljivci v deželi skušajo prepričati, da bo vse v redu, in hočejo z lažmi in prevarami ljudstvo speljati na pot, ki pelje v uničenje. (Jeremija 27:9–15) Od zunaj bodo prišli sovražniki in jih oplenili ter odpeljali v ujetništvo. Vse to Izaija zelo potre.

17. a) Zakaj ne bo mogoče pobegniti? b) Kaj se bo zgodilo z deželo, ko bo Jehova iz nebes spustil svojo sodno moč?

¹⁷ Vendar prerok mora objaviti, da ne bo mogoče pobegniti. Kamor koli bodo hoteli pobegniti, jih bodo ujeli. Morda bo kdo ušel eni nesreči, toda ne bo mogel uiti drugi; skratka, človek ne bo nikjer na varnem. Podobno bo kakor z živaljo, bežečo pred lovcem, ki se sicer ogne jami, a se ujame v zanko. (Primerjaj Amos 5:18, 19.) Jehova bo iz nebes spustil svojo sodno moč in pretresel temelje zemlje. Dežela se bo pod težo krivde opotekala kakor pijanec in nazadnje padla ter se ne bo mogla več pobrati. (Amos 5:2) Jehovova sodba je dokončna. Dežela bo popolnoma uničena in porušena.

Jehova bo vladal v slavi

18., 19. a) Na kaj se morda nanaša ‚vojska višave‘ in kako je ta zbrana »v ječi«? b) Kako bo najverjetneje ‚vojska višave‘ »čez mnogo dni« obiskana? c) Kako Jehova obišče »pozemeljske kralje«?

¹⁸ Izaija sedaj prerokovanje še razširi in se usmeri na končno uresničitev Jehovovega namena: »Zgodi se tisti dan, da bo GOSPOD kaznoval vojsko višave na višavi in pozemeljske kralje na zemlji. In zbrani bodo, kakor zbirajo ujetnike v zaporu [kakor ujetniki v jami, SSP], in bodo vklenjeni [zaprti bodo v ječi, SSP] in čez mnogo dni bodo obiskani. Tedaj se zastre mesec s sramom in solnce se bo sramovalo, zakaj GOSPOD nad vojskami bo kraljeval na gori Sionu in v Jeruzalemu, in pred starejšinami njegovimi bode slava.« (Izaija 24:21–23)

¹⁹ ‚Vojska višave‘ se morda nanaša na demonske »svetovne mogočnike te teme, [. . .] duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih«. (Efežanom 6:12) Te že ves čas močno vplivajo na svetovne oblasti. (Daniel 10:13, 20; 1. Janezov 5:19) Njihov cilj je, da bi ljudi odvrnili od Jehova in njegovega čistega čaščenja. Kako dobro jim je uspelo zapeljati Izrael, da se ravna po pokvarjenih običajih okoliških narodov, s čimer si je prislužil Božjo obsodbo! Toda Satan in njegovi demoni bodo morali dati odgovor Bogu, ko bo ta končno obiskal nje in zemeljske vladarje, »pozemeljske kralje na zemlji«, katere so navedli, da so se odvrnili od Boga in prestopajo njegove zakone. (Razodetje 16:13, 14) Izaija v simboličnem jeziku pove, da bodo zbrani in ‚zaprti v ječi‘. Satan in njegovi demoni (ne pa tudi ‚pozemeljski kralji na zemlji‘) bodo »čez mnogo dni«, morda takrat, ob koncu tisočletne vlade Jezusa Kristusa, ko bodo začasno izpuščeni, od Boga dobili dokončno, zasluženo kazen. (Razodetje 20:3, 7–10)

20. Kako in kdaj Jehova ‚zakraljuje‘ v staro- in novoveškem času?

²⁰ Ta del Izaijevega prerokovanja torej daje Judom čudovito zagotovilo. Jehova bo ob svojem času poskrbel, da bo stari Babilon padel, Judje pa se bodo lahko vrnili v svojo domovino. Tako se jim leta 537 pr. n. š., ko Jehova na ta način v korist svojega ljudstva pokaže svojo moč in suverenost, zares lahko reče: »Tvoj Bog je zakraljeval!« (Izaija 52:7, NW) V našem času je Jehova »zakraljeval« leta 1914, ko je postavil Jezusa Kristusa za kralja v svojem nebeškem Kraljestvu. (Psalm 96:10) Prav tako je »zakraljeval« leta 1919, ko je moč svoje kraljevskosti pokazal s tem, da je duhovni Izrael rešil iz suženjstva Babilonu Velikemu.

21. a) Kako se ‚mesec zastre s sramom in sonce sramuje‘? b) Kateri odmevni vzklik se bo izpolnil v vsem svojem sijaju?

²¹ Jehova bo spet »zakraljeval«, ko bo pokončal Babilon Veliki in ostali del te hudobne stvarnosti. (Zaharija 14:9; Razodetje 19:1, 2, 19–21) Jehovova kraljestvena vlada bo potem tako veličastna, da se z njo ne bosta mogla v slavi primerjati niti blesteča se polna luna ponoči niti žareče opoldansko sonce. (Primerjaj Razodetje 22:5.) Slednja se bosta, simbolično rečeno, sramovala, ko se bosta primerjala z veličastnim Jehovom nad vojskami. Jehova bo najvišji vladar. Njegova vsemogočna moč in slava bosta vidni vsem. (Razodetje 4:8–11; 5:13, 14) Kako čudovit obet! Takrat se bo ob svoji najveličastnejši izpolnitvi po vsej zemlji razlegal vzklik iz Psalma 97:1: »GOSPOD kraljuje, poskakuj zemlja, vesele se naj otoki mnogi.«

[Slika na strani 262]

V deželi ne bo več slišati glasbe in veselja

[Slika na strani 265]

Nekateri bodo preživeli Jehovovo sodbo, prav kakor po obiranju na drevesu še vedno ostane kakšen sadež

[Slika na strani 267]

Izaija je do dna duše žalosten zaradi tega, kar bo zadelo ljudstvo

[Slika na strani 269]

Niti sonce niti luna se ne moreta v slavi primerjati z Jehovom