Kateri hodijo v svetlobi, se bodo veselili
»Pridite in hodímo v svetlobi GOSPODOVI!« (IZAIJA 2:5)
1., 2. a) Kako pomembna je svetloba? b) Zakaj je svarilo, da bo zemljo pokrivala tema, tako zelo resno?
JEHOVA je vir luči. V Bibliji o njem beremo, da »daje solnce za luč po dnevi, mesec in zvezde po njih postavah za luč po noči«. (Jeremija 31:35; Psalm 8:3) On je tisti, ki je ustvaril naše Sonce, ki kot velikanska jedrska peč sprošča v vesolje ogromno energije, nekaj tudi v obliki svetlobe in toplote. Zelo majhen odstotek te energije, ki nas doseže v obliki sončne svetlobe, ohranja življenje na Zemlji. Brez sončne svetlobe ne bi mogli obstajati. Zemlja bi bila mrtev planet.
2 S tem v mislih lahko razumemo resnost položaja, ki ga je opisal prerok Izaija, ko je rekel: »Glej, tema pokriva zemljo in mrak narode.« (Izaija 60:2) Seveda se to ne nanaša na dobesedno temo. Izaija ni hotel reči, da bodo sonce, luna in zvezde kdaj nehali svetiti. (Psalm 89:36, 37; 136:7–9) Ne, govoril je o duhovni temi. Toda tudi ta je smrtonosna. Brez duhovne luči dolgoročno ne moremo živeti nič bolj kot brez dobesedne. (Lukež 1:79)
3. Kaj naj bi kristjani delali glede na Izaijeve besede?
3 Zaradi vsega tega se je zelo pomembno spomniti, da imajo Izaijeve besede, čeprav so se izpolnile na staroveškem Judovem, večjo izpolnitev danes. Da, v našem času je svet zavit v duhovno temo. In v takšnem nevarnem stanju je duhovna luč bistvena. Zato naj bi kristjani poslušali Jezusov opomin: »Naj sveti vaša luč pred ljudmi.« (Matevž 5:16) Zvesti kristjani lahko razsvetlijo temo krotkim in jim tako omogočijo, da dobijo življenje. (Janez 8:12)
Temačni časi v Izraelu
4. Kdaj so se Izaijeve preroške besede prvič izpolnile in kakšne razmere so vladale že v njegovih dneh?
4 Izaijeve besede, da bo tema pokrivala zemljo, so se prvič izpolnile, ko je bilo Judovo opustošeno, njegovi prebivalci pa v babilonskem pregnanstvu. Toda večji del naroda je bil v duhovni temi že prej, v času Izaija, kar je preroka tudi navedlo, da je rojake spodbujal: »O hiša Jakobova, pridite in hodímo v svetlobi GOSPODOVI!« (Izaija 2:5; 5:20)
5., 6. Kateri dejavniki so prispevali k temi v Izaijevih dneh?
5 Izaija je prerokoval na Judovem »v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Judovih«. (Izaija 1:1) To so bili burni časi političnih nemirov, verske hinavščine, časi, ko je bilo sodstvo pokvarjeno in so zatirali revne. Na vrhovih gričev je bilo mogoče videti oltarje krivih bogov celo med vladanjem zvestih kraljev, kot je bil Jotam. Ob vladanju nezvestih kraljev pa je bilo stanje še slabše. Hudobni kralj Ahaz je na primer šel tako daleč, da je daroval svoje otroke v obrednem žrtvovanju bogu Molohu. Zares prava tema! (2. kraljev 15:32–34; 16:2–4)
6 Nič manj temačno ni bilo na mednarodnem prizorišču. Na Judovih mejah so grozili Moab, Edom in Filisteja. Odkrit sovražnik je bilo tudi severno Izraelovo kraljestvo, čeprav so si bili v sorodu. Severneje je Judov mir ogrožala Sirija. Kruta Asirija pa je bila še nevarnejša, saj je nenehno prežala na priložnosti, da bi razširila svojo oblast. V času Izaijevega prerokovanja je z zemljevida popolnoma izbrisala izraelski narod in skoraj uničila Juda. Nekoč je zavzela vsa utrjena Judova mesta razen Jeruzalema. (Izaija 1:7, 8; 36:1)
7. Za kakšno pot sta se odločila Izrael in Juda ter kako se je na to odzval Jehova?
7 Božje zavezno ljudstvo je utrpelo take nesreče, ker Izrael in Juda nista bila zvestovdana Bogu. Podobna sta bila ljudem, omenjenim v knjigi Pregovorov, ki »zapuščajo pota poštenja, da bi hodili po stezah teme«. (Pregovori 2:13) Toda Jehova svojega ljudstva, čeprav je bil nanj jezen, ni popolnoma zapustil. Nasprotno, obudil je Izaija in druge preroke, da so z duhovno lučjo oskrbovali vse tiste v narodu, ki so si še vedno prizadevali zvesto služiti Jehovu. Ta luč je bila resnično dragocena. Bila je oživljajoča.
Današnji temačni časi
8., 9. Kateri dejavniki prispevajo k današnji temi v svetu?
8 Stanje v Izaijevih dneh je bilo zelo podobno današnjemu. V naših dneh so človeški voditelji zavrnili Jehova in od njega postavljenega Kralja, Jezusa Kristusa. (Psalm 2:2, 3) Verski voditelji tako imenovanega krščanstva zapeljujejo svoje črede. Trdijo, da služijo Bogu, v resnici pa večina podpira bogove tega sveta, kot so nacionalizem, militarizem, bogastvo in pomembne posameznike, da ne govorimo o tem, da učijo poganske nauke.
9 Po mnogih krajih so vere tako imenovanega krščanstva vpletene v vojne in državljanske spore, ki jih zaznamujejo etnično čiščenje in druga grozodejstva. Poleg tega se mnoge cerkve ne zavzemajo za biblijsko moralo, temveč si pred nemoralnimi dejanji, kot sta prešuštvovanje in homoseksualnost, zatiskajo oči ali pa takšno ravnanje dejavno podpirajo. Zaradi takšnega zavračanja biblijskih meril so črede tako imenovanega krščanstva podobne ljudem, o katerih je staroveški psalmist zapisal: »Ne vedo in ne umejo ničesar, v temi hodijo neprestano.« (Psalm 82:5) Kakor nekdaj Juda je tudi tako imenovano krščanstvo zares v gosti temi. (Razodetje 8:12)
10. Kako luč sveti v današnji temi in kako to koristi krotkim?
10 Sredi takšne teme pa Jehova skrbi za to, da krotkim sveti luč. Za to uporablja svoje maziljene služabnike na zemlji, ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ (NW), in ti ‚svetijo kakor nebeške luči na svetu‘. (Matevž 24:45; Filipljanom 2:15) Ta razred sužnja, ki ga podpirajo milijoni »drugih ovac«, odseva duhovno luč, ki temelji na Božji Besedi, Bibliji. (Janez 10:16) Takšna luč daje krotkim v tem temačnem svetu upanje, pomaga jim, da so povezani z Bogom ter se znajo varovati duhovnih pasti. Je resnično dragocena, oživljajoča.
‚Poveličeval bom ime tvoje‘
11. Kaj je Jehova sporočil v Izaijevih dneh?
11 Kako je Jehova vodil svoj narod v temnih dnevih, v katerih je živel Izaija, in zatem v še temnejših, ko so Babilonci narod odpeljali v ujetništvo? Skrbel je za moralno vodstvo ter jasno napovedal, kako bo izpolnil svoje namene glede svojega ljudstva. Razmislimo na primer o čudovitih prerokbah, zapisanih v Izaijevi knjigi od 25. do 27. poglavja. Iz njih spoznamo, kako je Jehova reševal zadeve takrat in kako jih rešuje danes.
12. Kaj prisrčnega izreče Izaija?
12 Izaija najprej objavi: »O GOSPOD [Jehova, NW], ti si moj Bog; poviševal te bom, poveličeval ime tvoje.« Kako prisrčen izraz hvale! Kaj pa je preroka navedlo, da je izrekel takšno molitev? Najpomembnejši dejavnik razodeva drugi del vrstice, kjer beremo: »Kajti storil si čuda [Jehova], sklepe od starodavna, zvestobo in resnico.« (Izaija 25:1)
13. a) Katero spoznanje je krepilo Izaijevo cenjenje do Jehova? b) Kaj se lahko naučimo iz Izaijevega zgleda?
13 Jehova je do Izaijevih dni naredil za Izrael že mnogo čudes in vse to se je zapisalo. Izaija je te zapise očitno poznal. Vedel je denimo, da je Jehova odpeljal svoje ljudstvo iz egiptovskega suženjstva in ga rešil pred jezo faraonove vojske pri Rdečem morju. Vedel je, da je Jehova vodil svoje ljudstvo skozi pustinjo in ga pripeljal v Obljubljeno deželo. (Psalm 136:1, 10–26) Takšne zgodovinske pripovedi so govorile, da je Bog Jehova zvest in zanesljiv. Njegovi ‚sklepi‘, torej vse, kar se nameni, se tudi uresniči. Od Boga dano točno spoznanje je Izaija krepilo, da je stalno hodil v luči. Zato je dal dober zgled tudi nam. Če temeljito preučujemo Božjo napisano Besedo in po njej živimo, bomo tudi mi ostali v luči. (Psalm 119:105; 2. Korinčanom 4:6)
Mesto se poruši
14. Kaj je bilo prerokovano o mestu in katero je bilo verjetno to mesto?
14 Zgled Božjega sklepa najdemo v Izaiju 25:2, kjer beremo: »Zakaj naredil si kup kamenja iz mesta, iz trdnega gradu [mesta, NW] razvalino, tujcev palačo si podrl, da ne bodi več mesto, na veke se ne sezida.« Katero je to mesto? Izaija je verjetno prerokoval o Babilonu. In resnično je prišel čas, ko je Babilon postal le kup kamenja.
15. Katero ‚veliko mesto‘ obstaja danes in kaj se bo z njim zgodilo?
15 Ali ima mesto, ki ga je omenil Izaija, danes kakšnega dvojnika? Ima. Knjiga Razodetje govori o ‚mestu vélikem, ki ima kraljestvo nad kralji zemlje‘. (Razodetje 17:18) To veliko mesto je »Babilon véliki«, svetovni krivoverstveni imperij. (Razodetje 17:5) Danes je glavni del Babilona Velikega tako imenovano krščanstvo, katerega duhovniki so največji nasprotniki temu, da bi Jehovovo ljudstvo oznanjevalo Kraljestvo. (Matevž 24:14) Toda kakor stari Babilon bo tudi Babilon Veliki prav kmalu uničen in nikoli več obnovljen.
16., 17. Kako so Božji sovražniki oslavili Jehova v preteklosti in kako danes?
16 Kaj Izaija še prerokuje o ‚trdnem mestu‘? Izaija se obrača na Jehova in reče: »Zato te časti [te bo slavilo, AC] močno ljudstvo, mesto silnih narodov se te boji.« (Izaija 25:3, SSP) Kako bo to sovražno mesto, »mesto silnih narodov«, slavilo Jehova? No, spomnimo se, kaj se je zgodilo babilonskemu najmogočnejšemu kralju, Nebukadnezarju. Po streznjujoči izkušnji, s katero se je pokazala njegova šibkost, je bil prisiljen priznati Jehovovo veličino in neomejeno moč. (Daniel 4:34, 35) Ko Jehova uporabi svojo moč, so celo njegovi sovražniki prisiljeni priznati njegova mogočna dela, čeprav le neradi.
17 Ali je bil tudi Babilon Veliki kdaj prisiljen priznati Jehovova mogočna dela? Da. Med prvo svetovno vojno so Jehovovi maziljeni služabniki oznanjevali v stiski. Leta 1918 so odšli v duhovno ujetništvo, ko so oblasti zaprle vodilne uslužbence Watch Tower Society. Organizirano oznanjevanje je skoraj prenehalo. Nato pa jih je Jehova leta 1919 ponovno dvignil in jim s svojim duhom dal zagon, da so začeli izpolnjevati nalogo oznanjevanja dobre novice po vsej naseljeni zemlji. (Marko 13:10) V knjigi Razodetje je bilo napovedano vse to, pa tudi, kako bo to vplivalo na njihove nasprotnike. Ti »so se prestrašili in so dali slavo Bogu nebes«. (Razodetje 11:3, 7, 11–13) To ne pomeni, da so se vsi spreobrnili, temveč da so bili ob tej priložnosti prisiljeni priznati Jehovovo mogočno delo, prav kakor je napovedal Izaija.
»Grad siromaku«
18., 19. a) Zakaj nasprotniki zaman skušajo zlomiti značajnost Jehovovega ljudstva? b) Kako bo »petje silovitnikov« zadušeno?
18 Sedaj pa Izaija razmišlja o Jehovovem prijaznem ravnanju s tistimi, ki hodijo v luči, in reče Jehovu: »Bil si grad siromaku, grad potrebnemu, ko je bil v stiski, zavetje pred nevihto, senca pred vročino, ko je bilo srdito pihanje silovitnikov podobno nalivu, ki podira zid. Kakor vročina na suhem kraju skrči vse, tako si ukrotil tujcev ropotanje, kakor oblakova senca uteši vročino, si zadušil zmagovalno petje silovitnikov.« (Izaija 25:4, 5)
19 Od leta 1919 silovitniki skušajo storiti vse, da bi zlomili značajnost pravih častilcev, vendar zaman. Zakaj? Ker je Jehova grad in zavetje svojemu ljudstvu. Skrbi za hladno senco pred gorečo vročino preganjanja in stoji kakor trden zid pred nevihto nasprotovanja. Vsi, ki hodimo v Božji luči, se z zaupanjem veselimo časa, ko bo ‚petje silovitnikov zadušeno‘. Da, željno čakamo dne, ko Jehovovih sovražnikov ne bo več.
20., 21. Za kakšno pojedino skrbi Jehova in kaj bo k tej pojedini spadalo v novem svetu?
20 Jehova pa svojih služabnikov ne le ščiti, temveč zanje tudi skrbi kakor ljubeč oče. Svojemu ljudstvu je potem, ko ga je leta 1919 rešil iz Babilona Velikega, pripravil zmagoslavno pojedino, obilje duhovne hrane. To je bilo napovedano v Izaiju 25:6, kjer beremo: »GOSPOD nad vojskami napravi vsem ljudstvom na tej gori gostovanje z mastnimi jedili, gostovanje s čistim vinom, pojedino s tolstimi pitanci, z vinom, očiščenim droži.« Kako blagoslovljeni smo, da smo lahko tudi mi na tej gostiji! (Matevž 4:4) ‚Jehovova miza‘ (NW) se resnično šibi pod obiljem dobrot. (1. Korinčanom 10:21) Po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ nam daje vse, kar bi lahko v duhovnem pogledu kdaj potrebovali.
21 To pa še ni vse glede pojedine, ki jo pripravlja Bog. Duhovna pojedina, katero sedaj uživamo, nas spominja na obilje telesne hrane, ki bo na voljo v Božjem obljubljenem novem svetu. Takrat bo h ‚gostovanju z mastnimi jedili‘ spadalo tudi obilje telesne hrane. Nikomur ne bo več treba biti lačen, ne dobesedno ne duhovno. Kakšno olajšanje bo to za naše drage zveste, ki sedaj trpijo zaradi napovedanih ‚lakot‘, ki so del ‚znamenja‘ Jezusove navzočnosti! (Matevž 24:3, 7) Zanje so zares tolažilne besede psalmista, ki je rekel: »Preobilo bode žita v deželi [na zemlji, NW], do vrhov gorá.« (Psalm 72:16)
22., 23. a) Kateri »zastor« oziroma »zagrinjalo« bo odstranjeno in kako? b) Kako bo Jehova odstranil »ljudstva svojega sramoto«?
22 Zdaj pa prisluhnite še sijajnejši obljubi. Ko Izaija primerja greh in smrt z ‚zastorom‘ oziroma ‚zagrinjalom‘, pove: »Na tej gori uniči [Jehova] tisto zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in tisti zastor, ki je razprostrt čez vse narode.« (Izaija 25:7) Samo pomislite! Greha in smrti, ki kakor pregrinjalo zadušljivo pritiskata na človeštvo, ne bo več. Kako zelo hrepenimo po dnevu, ko bodo koristi Jezusove odkupne žrtve na poslušnem in zvestem človeštvu popolnoma uveljavljene! (Razodetje 21:3, 4)
23 Navdihnjeni prerok usmerja pozornost na ta čudoviti čas in nam zagotavlja: »Smrt bo [po Bogu] požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh in ljudstva svojega sramoto odpravi z vse zemlje. Kajti govoril je GOSPOD.« (Izaija 25:8) Nihče ne bo umrl zaradi kakega naravnega vzroka ali objokoval smrt ljubljenega človeka. Ta sprememba bo res pravi blagoslov! To pa še ni vse. Nikjer na zemlji ne bo več slišati sramotenja in lažne propagande, ki so ju morali Bog in njegovi služabniki tako dolgo prenašati. Zakaj ne? Ker bo Jehova odstranil njun vir, očeta laži, Satana Hudiča, in celotno njegovo seme. (Janez 8:44)
24. Kako se tisti, ki hodijo v luči, odzivajo na mogočne reči, ki jih Jehova dela zanje?
24 Tisti, ki hodijo v luči, so ob razmišljanju o takšnih prikazih Jehovove moči ganjeni, da vzkliknejo: »Glej, Bog naš je ta! čakali smo ga, da nas reši; ta je GOSPOD, ki smo ga čakali! Poskakovali bomo in se radovali zveličanja njegovega!« (Izaija 25:9) Pravično človeštvo bo imelo kmalu vse razloge za radost. Tema bo popolnoma odstranjena, zvesti pa se bodo vso večnost kopali v Jehovovi luči. Ali je še kakšno upanje, ki bi lahko bilo bolj čudovito? Nikakor ne!
Ali lahko pojasnite?
• Zakaj je danes tako nujno, da hodimo v luči?
• Zakaj je Izaija hvalil Jehovovo ime?
• Zakaj sovražniki ne bodo nikoli zlomili značajnosti Božjega ljudstva?
• Katerih bogatih blagoslovov bodo deležni tisti, ki hodijo v luči?
[Slika na straneh 12, 13]
Prebivalci na Judovem so žrtvovali otroke Molohu
[Slike na strani 15]
Izaija je spoznanje o Jehovovih mogočnih delih spodbudilo, da je hvalil ime Jehova
[Slika na strani 16]
Pravični se bodo večno kopali v Jehovovi luči