Posnemajte Jehova – delajte po pravici in pravičnosti

»Jaz [sem] GOSPOD, ki delam milost, sodbo [pravico, Ekumenska izdaja] in pravičnost na zemlji; kajti to mi je po volji.« (JEREMIJA 9:24)

 1. Kaj čudovitega obeta Jehova?

JEHOVA je obljubil, da bo prišel dan, ko ga bodo poznali vsi. Po svojem preroku Izaiju je izjavil: »Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« (Izaija 11:9) Zares čudoviti obeti!

 2. Kaj med drugim pomeni poznati Jehova? Zakaj?

² Kaj pa pomeni poznati Jehova? Jehova sam je Jeremiju razodel, kaj je najpomembnejše. Rekel je: »[To,] da ume in spozna mene, da sem jaz GOSPOD, ki delam milost, sodbo [pravico, EI] in pravičnost na zemlji; kajti to mi je po volji, govori GOSPOD.« (Jeremija 9:24) Poznati Jehova torej med drugim pomeni vedeti, kako uveljavlja pravico in pravičnost. Če potem tako še ravnamo, smo mu po volji. Kako pa lahko v tem uspevamo? Jehova je v svoji Besedi, Bibliji, ohranil zapis o tem, kako je v zgodovini ravnal z nepopolnimi ljudmi. S preučevanjem tega lahko spoznamo, kakšni sta Jehovova pravica in pravičnost, ter ga lahko posnemamo. (Rimljanom 15:⁠4)

Pravičen, a hkrati sočuten

3., 4. Zakaj je Jehova upravičeno uničil Sodomo in Gomoro?

³ Odličen zgled različnih vidikov Jehovove pravice je Božja sodba nad Sodomo in Gomoro. Jehova v tem primeru ni le odmeril ustrezne kazni, temveč je tudi poskrbel za rešitev tistih, ki so si to zaslužili. Pa je bilo sploh upravičeno, da je uničil ti mesti? Abraham, ki očitno ni dobro vedel, kako hudobni so bili Sodomljani, je sprva menil, da ne. Jehova mu je zato zagotovil, da mesta ne bo uničil, če bo v njem mogoče najti vsaj deset pravičnih. Vidimo lahko, da Jehovova pravica ni nikoli prenagljena ali neusmiljena. (1. Mojzesova 18:20–32)

⁴ Angela, ki sta si mesto prišla ogledat, sta lahko nazorno videla, kako moralno sprijeni so bili Sodomljani. Ko so moški iz mesta, »dečki in starci«, zvedeli, da sta k Lotu prišla dva moža, so obsuli njegovo hišo in se hoteli nad njima homoseksualno izživljati. V svoji pokvarjenosti so resnično globoko zabredli! Jehova je brez dvoma pravično storil, ko je mesto obsodil. (1. Mojzesova 19:1–5, 24, 25)

 5. Kako je Bog rešil Lota in njegovo družino iz Sodome?

⁵ Ko je apostol Peter v opomin omenil uničenje Sodome in Gomore, je na koncu še rekel: »Gospod pa zna pobožne rešiti iz preizkušnje.« (2. Petrov 2:6–9, EI) Če bi bil pravični Lot z družino uničen skupaj z brezbožnimi Sodomljani, ne bi bilo zadoščeno pravici. Zato sta Jehovova angela Lota posvarila, da prihaja nesreča. Ko se je ta obotavljal, sta, »ker mu je GOSPOD milostno prizanesel«, prijela za roko njega, njegovo ženo in hčeri ter jih odpeljala iz mesta. (1. Mojzesova 19:12–16) Lahko smo prepričani, da bo Jehova tudi v prihajajočem uničenju tega hudobnega sistema podobno mislil na pravične.

 6. Zakaj naj ne bi bili preveč zaskrbljeni zaradi prihajajočega uničenja te hudobne stvarnosti?

⁶ Resda bo konec tega sistema čas »kazni«, toda ni treba, da nas to preveč skrbi. (Lukež 21:22, Janko Moder) Obsodba, ki jo bo Bog izvršil v harmagedonu, bo ‚zgolj pravična‘. (Psalm 19:9) Abraham se je naučil, da imamo ljudje lahko popolno zaupanje v Jehovovo pravico, ki je na veliko višji ravni od naše. Vprašal je: »Ali bi vse zemlje Sodnik ne delal po pravici?« (1. Mojzesova 18:25; primerjaj Job 34:10.) Ali pa, kot je to dobro izrazil Izaija, kdo je Jehova »učil poti pravice«? (Izaija 40:⁠14)

Rešitev človeštva – pravično dejanje

 7. V kakšni zvezi sta Božja pravica in Božje usmiljenje?

⁷ Božja pravica se ne kaže le v tem, kako kaznuje hudodelce. Jehova sam sebe opiše kot »pravičnega Boga in rešitelja«. (Izaija 45:21, EI) Kot vidimo, je tesna povezava med Božjo pravičnostjo oziroma pravico in željo, da reši človeštvo posledic greha. The International Standard Bible Encyclopedia, izdaja 1982, v komentarju tega odlomka poudarja, da »hoče Bog v svoji pravici praktično izraziti usmiljenje in izvesti rešitev«. To ne pomeni, da je Božjo pravico treba omiliti z usmiljenjem, temveč da je usmiljenje izraz Božje pravice. Najvidnejši zgled tega vidika Božje pravice je odkupnina, ki jo je Bog pripravil za rešitev človeštva.

8., 9. a) Kaj je tudi spadalo med ‚pravično delo‘? Zakaj? b) Kaj Jehova hoče od nas za povračilo?

⁸ Dragoceno življenje Božjega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, je bila res zelo visoka odkupna cena. Merila, ki jih postavlja Jehova, pač veljajo za vse – tudi zanj samega. (Matevž 20:28) Ker je bilo izgubljeno Adamovo popolno življenje, je bilo Adamove potomce mogoče odkupiti le s popolnim življenjem. (Rimljanom 5:19–21) Apostol Pavel opiše Jezusovo značajno ravnanje, ki je zajemalo tudi plačilo odkupnine, kot ‚pravično delo‘. (Rimljanom 5:18) Zakaj? Zato ker je bilo iz Jehovovega stališča prav in pravično odkupiti človeštvo, pa četudi je to od njega terjalo visoko ceno. Adamovo potomstvo je bilo podobno ‚nalomljenemu trstu‘, ki ga Bog ni hotel zlomiti, in ‚tlečemu stenju‘, ki ga ni hotel ugasniti. (Matevž 12:20) Trdno je bil namreč prepričan, da bodo med Adamovimi potomci še mnogi zvesti možje in žene. (Primerjaj Matevž 25:⁠34.)

⁹ Kako bi se morali odzvati na to nadvse veliko, ljubeznivo in pravično dejanje? Ena od stvari, ki jih Jehova hoče za povračilo, je to, da ‚strežemo pravici‘. (Miha 6:8) Kako pa lahko to storimo?

Iščite pravico, prizadevajte si za pravičnost

10. a) Kako lahko med drugim ravnamo po pravici? b) Kako lahko najprej iščemo Božjo pravičnost?

¹⁰ Predvsem se moramo podrejati Božjim moralnim merilom. Ta so pravična, in če živimo v skladu z njimi, ravnamo po pravici. To Jehova tudi pričakuje od svojega ljudstva. Izraelcem je naročil: »Učite se delati dobro, iščite pravice.« (Izaija 1:17) Podobno je Jezus svetoval svojim poslušalcem v govoru na gori, ko jim je rekel, ‚naj iščejo najprej kraljestvo in Božjo pravičnost‘. (Matevž 6:33) Pavel je Timoteja spodbudil, naj si ‚prizadeva za pravičnost‘. (1. Timoteju 6:11, SSP) Če živimo v skladu z Božjimi vedenjskimi merili in si nadenemo novo osebnost, si prizadevamo za pravo pravico in pravičnostjo. (Efežanom 4:23, 24) Povedano drugače, pravico iščemo takrat, če vse delamo po Božje.

11. Zakaj in kako bi se morali bojevati proti oblasti greha?

¹¹ Dobro pa vemo, da nepopolnim ljudem ni vedno lahko delati prav in pravično. (Rimljanom 7:14–20) Pavel je kristjane v Rimu spodbudil, naj se bojujejo proti oblasti greha, da se bodo mogli posvetiti Bogu za »orožje pravičnosti«, ki mu bo prišlo prav pri dosegi svojega namena. (Rimljanom 6:12–14) Tudi če redno preučujemo in udejanjamo Božjo Besedo, smo lahko deležni ‚Jehovove umske uravnave‘ in ‚vzgoje v pravičnosti‘. (Efežanom 6:4, NW; 2. Timoteju 3:16, 17)

12. Česa bi se morali ogibati, če želimo z drugimi ravnati tako, kot želimo, da bi Jehova ravnal z nami?

¹² V skladu s pravico pa delamo tudi takrat, če z drugimi ravnamo tako, kot želimo, da Jehova ravna z nami. Kaj hitro se lahko zgodi, da imamo dvojna merila, popustljiva zase in stroga za druge. Radi opravičujemo lastne pomanjkljivosti, a imamo hitro kaj pripomniti k napakam drugih, ki pa so morda nepomembne v primerjavi z našimi. Jezus kar naravnost vpraša: »Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem pa ne opaziš?« (Matevž 7:1–3, EI) Nikoli ne bi smeli pozabiti, da ne bi nihče od nas mogel obstati, če bi Jehova tako pod drobnogledom gledal naše napake. (Psalm 130:3, 4) Če Jehovu njegova pravica dovoli spregledati napake naših bratov, kdo smo potem mi, da jih tako strogo sodimo? (Rimljanom 14:4, 10)

13. Zakaj se pravični čuti dolžnega, da oznanja dobro novico o Kraljestvu?

¹³ Tretja priložnost, ko lahko pokažemo božansko pravico, pa je ta, da marljivo sodelujemo v oznanjevanju. Jehova nam svetuje: »Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja.« (Pregovori 3:27) Ne bi bilo prav, da bi to oživljajoče spoznanje, ki nam ga je Bog tako velikodušno podelil, držali kar zase. Že res, da morda veliko ljudi zavrača naše sporočilo, toda dokler bo Bog usmiljen do njih, bi jim mi morali biti pripravljeni pomagati, da »pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Tako kot Jezus smo tudi mi veseli, kadar lahko pomagamo komu, da se obrne k pravici in pravičnosti. (Lukež 15:7) Zdaj je ravno pravšnji čas, da ‚sejemo za pravičnost‘. (Ozea 10:⁠12)

‚Knežujejo po pravici‘

14. Kakšno vlogo imajo starešine glede pravice?

¹⁴ Vsi moramo živeti pravično, starešine v krščanski občini pa imajo glede tega še posebno odgovornost. Jezusovo vladarstvo je ‚podprto s pravico in pravičnostjo‘. Skladno s tem je tudi za starešine merilo božanska pravica. (Izaija 9:⁠7) Mislijo na to, kar je preroško opisano v Izaiju 32:1: »Glej, v pravičnosti bo kraljeval kralj in po pravici bodo kneževali knezi.« Kot po duhu postavljeni nadzorniki, oziroma ‚Božji oskrbniki‘, bi morali vse delati po Božje. (Titu 1:⁠7)

15., 16. a) Kako starešine posnemajo zvestega pastirja iz Jezusove prispodobe? b) Kaj starešine čutijo do tistih, ki se duhovno zgubijo?

¹⁵ Jezus je pokazal, da je Jehovova pravica sočutna, usmiljena in razumna. Predvsem pa je skušal pomagati ljudem, ki so imeli težave, ter ‚poiskati in rešiti, kar je bilo izgubljeno‘. (Lukež 19:10, EI) Podobno kot pastir v Jezusovi prispodobi, ki je izgubljeno ovco neutrudno iskal, dokler je ni našel, tudi starešine iščejo tiste, ki so duhovno zašli, in jih skušajo usmeriti nazaj v čredo. (Matevž 18:12, 13)

¹⁶ Starešine tistih, ki so zagrešili kakšen hujši greh ne obsojajo, temveč jih skušajo nekako ozdraviti in jim pomagati do kesanja, če je mogoče. Veseli so, če lahko pomagajo nekomu, ki je zašel. Žalostni pa so, če se prestopnik ne kesa. Takrat so po Božjih pravičnih merilih dolžni takšnega neskesanega izobčiti. Vendar še potem, tako kot oče izgubljenega sina, upajo, da se bo takšen lepega dne le »spametoval«. (Lukež 15:17, 18, NW) Zato starešine nekatere izobčene še obiščejo in jih spomnijo, kako se lahko vrnejo v Jehovovo organizacijo.a

17. Kakšen je cilj starešin, kadar obravnavajo kak prestopek, in katera lastnost jim bo pomagala doseči ta cilj?

¹⁷ Starešine morajo še posebej paziti, da posnemajo Jehovovo pravico, kadar se ukvarjajo s kakšnim prestopkom. K Jezusu so se grešniki »približevali«, ker so čutili, da jih bo razumel in jim pomagal. (Lukež 15:1; Matevž 9:12, 13) Jezus seveda ni opravičeval pregreh. Zaheja, razvpitega oderuha, je samo en obed z njim navedel, da se je pokesal in se oddolžil ljudem za vse trpljenje, ki jim ga je povzročil. (Lukež 19:8–10) Današnjim starešinam je pri sodnih obravnavah cilj isti, namreč da prestopnika navedejo na kesanje. Če so dostopni, kot je bil Jezus, bo mnogim prestopnikom veliko lažje pri njih poiskati pomoč.

18. Kaj starešinam pomaga, da so kakor »zavetje pred vetrom«?

¹⁸ Če so starešine tankočutnega srca, bodo laže uveljavljali božansko pravico, ki ni trda ali neobčutljiva. Ezra je, zanimivo, pripravil tudi svoje srce, ne le svoj um, da bi naučil Izraelce pravice. (Ezra 7:10, NW) Starešine z razumevajočim srcem bodo laže udejanjali ustrezna svetopisemska načela in upoštevali okoliščine vsakega posameznika. Ko je Jezus ozdravil ženo, ki je krvavela, je pokazal, da Jehovova pravica pomeni razumeti duha pa tudi črko postave. (Lukež 8:43–48) Starešine, ki sočutno uveljavljajo pravico, so zares kot »zavetje pred vetrom« za tiste, ki jih tepejo njihove lastne slabosti ali pa trpijo zaradi hudobnega sveta, v katerem živimo. (Izaija 32:⁠2)

19. Kako se je neka sestra odzvala na udejanjanje božanske pravice?

¹⁹ Sestra, ki je storila hud greh, je lahko kar na svojem primeru doumela božjo pravico. »Če sem odkrita, sem se bala iti k starešinam,« priznava. »Toda oni so bili do mene sočutni in dostojanstveni. Bili so kot očetje, ne kot kaki strogi sodniki. Pomagali so mi razumeti, da me Jehova ne bo zavrgel, če se bom le odločila popraviti svoje življenje. Sama sem okusila, da nas Jehova disciplinira kot ljubeči Oče. Lahko sem mu razkrila svoje srce, prepričana, da bo slišal mojo prošnjo. Če zdaj pogledam nazaj, lahko z gotovostjo rečem, da je bil sestanek s starešinami pred sedmimi leti zame pravi blagoslov od Jehova. Odtlej je moj odnos z njim veliko močnejši.«

Pazite na pravico in ravnajte pravično

20. Kako nam koristi, če razumemo in udejanjamo pravico in pravičnost?

²⁰ Lahko smo veseli, da božanska pravica ne pomeni le tega, da vsak dobi, kar si zasluži. Jehova njegova pravica navaja, da daje večno življenje vsem, ki verujejo. (Psalm 103:10; Rimljanom 5:15, 18) Bog z nami tako ravna zato, ker zaradi svoje pravice upošteva naše okoliščine in skuša reševati, ne pa obsojati. Resnično, bolj ko razumemo, kaj vse obsega pravica, ki jo uveljavlja Jehova, bliže smo si z njim. In če se trudimo, da ga v tem vidiku njegove osebnosti posnemamo, bomo v življenju bogato blagoslovljeni sami, pa tudi drugi. To naše iskanje pravice ne bo šlo neopaženo mimo našega nebeškega Očeta. Jehova nam obljublja: »Pazite na pravico, ravnajte pravično, kajti moje odrešenje bo kmalu prišlo in moja pravičnost se bo kmalu razodela. Blagor človeku, ki to dela.« (Izaija 56:1, 2, SSP)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kaj se o Jehovovi pravici naučimo iz uničenja Sodome in Gomore?

◻ Zakaj je odkupnina izjemen izraz Božje pravice in ljubezni?

◻ Na katere tri načine lahko uveljavljamo pravico?

◻ Na kakšen poseben način lahko starešine posnemajo Božjo pravico?

[Slika na strani 15]

Z oznanjevanjem odsevamo božansko pravico

[Slika na strani 16]

Če starešine ravnajo v skladu z božansko pravico, se tisti s težavami laže obrnejo k njim po pomoč