Razvedrilo v družbi: uživaj koristi, izogibaj se zank

»Nič ni boljšega za človeka, nego da bi jedel in pil in dal duši svoji uživati dobro v trudu svojem.« (PROPOVEDNIK 2:24, AC)

 1. Kako Božje vodstvo pomaga njegovemu ljudstvu glede razvedrila?

JEHOVOVO vodstvo prinaša njegovim služabnikom mnoge prednosti. To lahko opazimo tudi pri razvedrilu. Njegovi napotki pomagajo kristjanom, da se izogibajo obeh skrajnosti. Nekateri pobožnjakarji, ki prisegajo na resnobno oblačenje in vedenje, imajo malodane vsako zadovoljstvo za grešno. Večina ljudi pa, nasprotno, teka za užitki, četudi so ti v nasprotju z Jehovovimi zakoni in načeli (Rimljanom 1:24-27; 13:13, 14; Efežanom 4:17-19).

 2. Kaj je že zgodaj odkrilo Božje gledišče o razvedrilu?

² Kaj pa Božje ljudstvo? Mnoge, ki začnejo preučevati Biblijo, preseneti spoznanje, da je Bog pravzaprav ustvaril človeka s sposobnostjo, da v življenju uživa. Našim prastaršem je naložil delo, toda to ni bilo izčrpavajoče garanje, ki zaznamuje življenje večine nepopolnih ljudi (1. Mojzesova 1:28-30). Pomisli na številne prijetne reči, v katerih bi lahko uživali vsi prebivalci zemeljskega raja! Predstavljaj si, s kakšnim veseljem bi opazovali divje živali, ki jih ne bi ogrožale, in množico domačih, ki bi bile njihove vsakodnevne spremljevalke! In kakšno hrano bi imeli z ,vsakovrstnega drevja, prijetnega za pogled in dobrega za jed‘ (1. Mojzesova 2:9; Propovednik 2:24, AC)!

3.–5. a) Čemu bi moralo služiti razvedrilo? b) Zakaj smo lahko prepričani, da Bog Izraelcev ni odvračal od uživanja?

³ Vsemu temu bi lahko rekli razvedrilo, njegov namen bi bil v raju enak kakor danes, namreč osvežiti in poživiti se za nadaljnje delo. Če razvedrilo spolnjuje ta namen, potem je koristno. Ali to pomeni, da si pravi častilci lahko privoščijo razvedrilo, četudi še ne živijo v raju? Seveda. Insight on the Scriptures piše o razvedrilu med Jehovovim starodavnim ljudstvom:

⁴ »V biblijskem zapisu sprostitev in zabava Izraelcev nista na vidnem mestu. Vseeno ju prikazuje kot nekaj primernega in zaželjenega, če sta bili v skladu z narodnimi verskimi načeli. Glavne oblike zabave so bile igranje na glasbila, petje, ples, pogovor in nekatere igre. V čislih so imeli tudi uganke in težka vprašanja (Sod 14:12).« (I. zvezek, str. 102)

⁵ Ob Davidovi vrnitvi po zmagi so Hebrejke proslavljale (hebrejsko sacháq) njegovo zmago z lutnjami in tamburini (1. Samuelova 18:6, 7, NW). Osnovni pomen te hebrejske besede je smeh, zato nekateri prevodi pišejo o ,rajajočih ženah‘ (Ekumenska izdaja, izdaja Škofijskega ordinariata v Mariboru). Ko so prenesli skrinjo zaveze, je »David in ves Izrael . . . rajal [proslavljal, NW] pred Gospodom« z ,vsakovrstnimi godali‘ (AC). Davidova žena Mihala na to ni gledala uravnovešeno, saj se je posmehovala Davidu, ko je rajal (2. Samuelova 6:5, 14-20). Bog je napovedal, da se bodo podobno veselili tudi izgnanci, ki se bodo vrnili iz Babilona (Jeremija 30:18, 19; 31:4, 5, v NW 31:4; primerjaj Psalm 126:2).

 6. Kako nam pri mnenju o razvedrilu pomagajo Krščanski grški spisi?

⁶ Morali bi se truditi, da smo pri razvedrilu zmerni. Ali se na primer zavedaš, da Jezus ni bil asket? Vzel si je čas za okrepčilo, kakršna je bila ,velika gostija‘, ki jo je priredil Levi. Ko so ga samopravičneži kritizirali, ker je jedel in pil, je zavrnil njihove poglede in nazore (Luka 5:29-31; 7:33-36). Spomni se tudi, da je bil na svatbi in je še prispeval k dobremu počutju svatov (Janez 2:1-10). Jezusov polbrat Juda omenja ,bratske obede‘ med kristjani, očitno so to bili obroki, kjer so lahko revni uživali v hrani in prijetni, sproščeni družbi (Juda 12).

Čas in mesto za razvedrilo

 7. Kako Božja beseda prikaže uravnovešeno gledišče o razvedrilu?

⁷ Pridigar 10:19 z naklonjenostjo govori o ,kruhu za smeh delavcev‘ (NW) in o ,vinu, ki razveseljuje življenje‘. To ne zveni kot kategorična označba razvedrila za napačno ali slabo, ali ne? Vseeno pa v isti knjigi piše: »Vse ima svoj čas . . . Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja.« (Pridigar 3:1, 4) Biblija ne obsoja primernega razvedrila, opozarja pa. Svetuje, naj ostane razvedrilo na svojem mestu tako vsebinsko kot časovno. Svari tudi pred pastmi, ki so na velikih družabnih srečanjih vse prepogoste (2. Timoteju 3:4).

8., 9. Zakaj bi morala čas, v katerem živimo, in naloga, ki smo jo dobili od Boga, vplivati na naše razvedrilo?

⁸ Opazimo lahko, da se so Judje, ki so se vrnili iz Babilona — ki so veliko in trdo delali — tudi veselo sprostili. Jeremija, ki je živel prej, pa je rekel, da ,ne sedi v krogu smejavcev, da bi se radoval‘ (Jeremija 15:17). Bog ga je pooblastil za razglašanje sporočila o grozeči kazni, živel je v času, ki ni bil primeren za veseljačenje.

⁹ Kristjani imamo danes nalogo, da razglasimo Božje sporočilo upanja in njegovo obsodbo Satanove hudobne stvarnosti (Izaija 61:1-3; Apostolska dela 17:30, 31). Moralo bi nam torej biti jasno, da ne smemo dovoliti, da postane razvedrilo pomembna zadeva v našem življenju. To lahko ponazorimo s ščepcem soli ali z začimbo, ki naredi jed okusnejšo. Ali bi v posodo stresel toliko začimbe, da bi je bilo več ko same hrane? Seveda ne. Po Jezusovih besedah v Janezovem evangeliju 4:34 in Matejevem evangeliju 6:33 bi naša prva skrb — naša prava hrana — moralo biti spolnjevanje Božje volje. Razvedrila naj bo torej za začimbo: moralo bi nas osvežiti in poživiti, ne pa izčrpati ali utruditi.

10. Zakaj bi morali vsi spet razmisliti, koliko časa porabimo za razvedrilo?

¹⁰ Postojmo in premislimo: Ali ne bi večina ljudi trdila, da so pri razvedrilu zmerni? Če bi se jim zdelo drugače, bi namreč kaj spremenili. Ali nam to ne narekuje, da bi se morali vsi malo ustaviti ter resno in odkrito razmisliti, kakšno je dejansko mesto razvedrila v našem življenju? Ali je morda neopazno postalo glavna stvar v življenju? Ali, na primer, že kar samodejno vključimo televizijo, ko pridemo domov? Ali smo navajeni vsak teden rezervirati za razvedrilo veliko časa, morda vsak petkov ali sobotni večer? Ali smo potrti, če pride ta čas in nismo šli nikamor? Še dve dodatni vprašanji: Ali smo dan po slavju, ker smo bili tam pozno v noč ali pa smo zelo daleč potovali, tako izčrpani, da ne moremo sodelovati v krščanski službi ali solidno delati na posvetnem delu? Ali je naše razvedrilo res primerna in uravnovešena zabava, če včasih ali že kar pogosto tako vpliva na nas? (Primerjaj Pregovore 26:17-19.)

11. Zakaj je primerno pregledati naravo svojega razvedrila?

¹¹ Dobro bi bilo, da bi pregledali tudi naravo svojega razvedrila. Biti Božji služabnik še ni jamstvo, da je naše razvedrilo primerno. Premislimo o tem, kar je apostol Peter napisal maziljenim kristjanom: »Saj ste v preteklosti dovolj dolgo stregli mišljenju poganov, ko ste živeli v razuzdanosti, v strasteh, v pijančevanju, v veseljačenju, v popivanju in nezaslišanem malikovanju.« (1. Petrovo 4:3) Ni jim žugal, ni dolžil bratov, da posnemajo tiste iz sveta. Vendar pa je opreznost za kristjane nujna (tedaj in danes), saj nas zlahka prevara tudi neškodljivo razvedrilo (1. Petrovo 1:2; 2:1; 4:7; 2. Petrovo 2:13).

Pazimo se zank

12. Pred katero pastjo svari 1. Petrovo pismo 4:3?

¹² Kakšnih zank bi se morali paziti? Peter je omenil ,pijančevanje, veseljačenje, popivanje‘. Nemški komentator pojasnjuje, da »se ustrezne grške besede nanašajo predvsem na družno popivanje na pojedinah«. Švicarski profesor je napisal, da so bile tedaj te navade običajne: »Opis se gotovo nanaša na načrtovana srečanja ali celo redne klubske zabave, na katerih so počeli sramotne reči, ki so tu opisane.«

13. Kako je lahko alkohol na srečanjih past (Izaija 5:11, 12)?

¹³ Mnoge na velikih družabnih srečanjih zapelje alkohol. Biblija ne prepoveduje zmernega pitja alkoholnih pijač. Za dokaz omenimo, da je na svatbi v Kani Jezus napravil vino. Tam zagotovo ni bilo pijančevanja, saj bi Jezus upošteval Božji nasvet, naj se ne druži s pijanci (Pregovori 23:20, 21). Toda upoštevajmo tole podrobnost: Starešina na slavju je rekel, da po drugih zabavah postrežejo najprej z dobrim vinom, »ko se ljudje napijejo, [pa] s slabšim« (Janez 2:10). Med Judi je bilo torej običajno, da so se na svatbah, kjer je bilo za vse dovolj vina, napili.

14. Kako lahko krščanski gostitelji poskrbijo, da ponujeni alkohol ne bo zanka?

¹⁴ V skladu s tem so se nekateri krščanski gostitelji odločili, da bodo ponudili vino, pivo in ostale alkoholne pijače samo, če bodo lahko sami nadzirali, kaj se gostom streže, oziroma kaj pijejo. Če je skupina, tako kot na omenjeni judovski svatbi, prevelika, da bi jo gostitelj lahko nadziral, je obilica alkohola lahko nevarna zanka. Morda je zraven kdo, ki se je boril z alkoholizmom in je to težavo premagal. Lahko si misliš, da ga neomejen pristop do alkohola lahko zavede in tako vsem pokvari doživetje. Nadzornik in oče iz Nemčije pripominja, da njegovi družini koristi prijetna družba na družabnih srečanjih s soverniki. Dodal pa je, da je več možnosti za težave, če je pivo lahko dosegljivo.

15. Kako so lahko družabna srečanja prav nadzorovana?

¹⁵ Na svatbi v Kani je bil ,starešina‘ (Janez 2:8). To ne pomeni, da bi morala družina, ki jih je nekaj povabila na kosilo ali na klepet, določiti voditelja. Za nadzor bo odgovoren soprog. Toda neglede na to, ali sta skupaj dve družini ali pa je družba večja, bi moralo biti jasno, da je za dogajanje nekdo odgovoren. Mnogi starši preverijo to, kadar je njihov otrok povabljen na družabno srečanje. Gostitelja vprašajo, kdo bo, in to do konca, vso stvar nadzoroval. Krščanski starši celo spremenijo svoj urnik in se srečanja udeležijo, tako lahko starejši in mlajši uživajo v vzajemnem druženju.

16. Kako naj prav razmišljamo o velikosti srečanj?

¹⁶ Kanadska podružnica družbe Watch Tower piše: »Nekateri starešine so nasvet glede omejevanja števila navzočih na poročnih družabnih srečanjih razumeli, da velike svatbe niso primerne. Sklenili so, da je napačno, če povabimo 200 ali 300 ljudi, ker se nam je svetovalo, naj bodo naša družabna srečanja manjša, obvladljiva.«a Namesto da bi pretiravali pri sojenju glede števila, bi morali paziti predvsem na nadzor, in to neglede, koliko je navzočih. Količina vina, ki ga je na svatbi v Kani napravil Jezus, odkriva, da je bila to številna družba, toda očitno je bila primerno nadzorovana. Druga slavja tedaj niso bila tako nadzorovana; številnih gostov se morda ni dalo primerno nadzirati. Večja je družba, večja je nevarnost, saj slabotnejši, ki se nagibajo k pretiravanju, laže pridejo do veljave. Na nenadzorovanih srečanjih se lahko zgodi, da širijo vprašljive običaje (1. Korinčanom 10:6-8).

17. Kako lahko pri načrtovanju srečanja pokažemo krščansko ravnovesje?

¹⁷ Dober nadzor družabnega srečanja obsega tudi načrtovanje in pripravo. Ni potrebno, da si izmislimo kakšno privlačno temo, s katero bi posnemali posvetne zabave, na primer ples v nošah ali zabavo v maskah, da bi bilo srečanje enkratno ali nepozabno. Ali si lahko zamisliš zveste Izraelce v Obljubljeni deželi, kako načrtujejo zabavo, kjer bodo vsi oblečeni kot pogani v Egiptu ali kje drugje? Ali bi načrtovali čutne plese in divjo glasbo, ki je morda bila tisti čas v modi pri poganih? Ko so bili pod Sinajem, sta jih zapeljala glasba in ples, kakršna sta bila morda pogosta in priljubljena v Egiptu. Vemo, kako sta Bog in njegov zrel služabnik Mojzes gledala na takšno razvedrilo (2. Mojzesova 32:5, 6, 17-19). Zato bi moral gostitelj ali nadzornik družabnega srečanja premisliti, ali bodo na zabavi peli in plesali; in če bodo, mora biti prepričan, da bo to v skladu s krščanskimi načeli (2. Korinčanom 6:3).

18., 19. Kaj se lahko naučimo iz dejstva, da je Jezus bil povabljen na poroko, in kako lahko to uporabimo?

¹⁸ Končno se spomnimo, da so ,bili Jezus in njegovi učenci povabljeni na svatbo‘ (Janez 2:2). Kristjan ali cela družina lahko seveda kar tako obišče druge in ta čas izkoristi za prijetno spodbujanje. Izkušnje pa pričajo, da je za načrtovana srečanja boljše vnaprej določiti, kdo bo tam; tako je mogoče preprečiti težave. To je poudaril starešina iz Tennesseeja (ZDA), ki ima že odrasle otroke v polnočasni službi. Preden sta z ženo sprejela kakšno povabilo ali dovolila otrokom oditi na zabavo, sta govorila z gostiteljem, tako da sta se prepričala, ali je določeno, kdo bo tam. Njegova družina se je tako zaščitila pred zankami, v katere so se nekateri ujeli na srečanjih, odprtih za vse, pa naj je to bilo kosilo ali večerja, piknik ali pa igre, na primer z žogo.

¹⁹ Jezus je odsvetoval, da bi na srečanje povabili samo sorodnike, stare prijatelje, vrstnike ali tiste, ki so enako situirani (Luka 14:12-14; primerjaj Job 31:16-19; Apostolska dela 20:7-9). Če dobro razmisliš, koga boš povabil, se boš lažje spomnil različno starih kristjanov v različnih razmerah (Rimljanom 12:13; Hebrejcem 13:2). Nekaj je lahko tudi duhovno slabotnih, ki jim bo koristila družba zrelih kristjanov (Pregovori 27:17).

Razvedrilo na svojem mestu

20., 21. Zakaj ima lahko razvedrilo primerno mesto v življenju?

²⁰ Prav je, da se bogaboječi ljudje zanimamo za razvedrilo in skrbimo, da je to pravilno in da zanj porabimo zmerno količino časa (Efežanom 2:1-4; 5:15-20). Navdihnjeni pisec Pridigarja je menil tako: »Torej odobravam veselje, ker ni nič boljšega za človeka pod soncem, kakor da jé in pije in se veseli; in to naj ga spremlja pri njegovem trudu vse dni življenja, ki mu jih Bog daje pod soncem.« (Pridigar 8:15) Takšno uravnoteženo razvedrilo osveži telo ter pomaga premagovati težave in razočaranje, ki so v tej stvarnosti tako pogost pojav.

²¹ Naj ponazorimo: Pionirka iz Avstrije je takole napisala stari prijateljici: »Drugi dan smo šli na prav prijeten izlet. Kakšnih 50 se nas je odpravilo k jezercu pri Borovljah. Prvi je vozil brat B—— s svojim kombijem, vozil je več žarov, zložljive stole in mize, pa še mizo za namizni tenis. Ne morem ti povedati, kako lepo smo se imeli. Ena sestra je imela s seboj harmoniko, tako da smo zapeli veliko kraljestvenih pesmi. Vsi, mladi in stari smo uživali.« Sestra ima očitno lepe spomine na dobro nadzorovano sprostitev, kjer ni bilo pasti prekomernega pitja ali slabega obnašanja (Jakob 3:17, 18).

22. Na katero opozorilo bi morali pri razvedrilu v družbi vsi misliti?

²² Pavel je svaril, naj ne podlegamo željam nepopolnega mesa, niti ne načrtujemo kaj takega, kar bi nas izpostavilo skušnjavam (Rimljanom 13:11-14). To obsega tudi načrtovanje razvedrila. Če bomo pri tem uporabljali njegov nasvet, se bomo lahko izogibali okoliščin, ki so nekatere pripeljale do duhovnega brodoloma (Luka 21:34-36; 1. Timoteju 1:19). Zato bomo raje modro izbrali primerno sprostitev, ki nam bo pomagala varovati naš odnos z Bogom. Tako nam bo to Božje darilo, razvedrilo, koristilo (Pridigar 5:18).

[Podčrtne opombe]

Kaj smo se naučili?

◻ Kakšno uravnovešeno mnenje o razvedrilu v družbi najdemo v Bibliji?

◻ Zakaj bi morali razmisliti o naravi svojega razvedrila in o tem, koliko časa nam vzame?

◻ Kako lahko krščanski gostitelj družbo obvaruje pred pastmi?

◻ Kaj lahko kristjanu pomeni pravilno in uravnovešeno razvedrilo?

[Slika na strani 18]

Gostitelj ali voditelj srečanja je odgovoren, da ni kdo izmed gostov ogrožen