Bedimo, kot je Jeremija
»Bedim nad svojo besedo, da bi jo izpolnil.« (JER. 1:12)
1., 2. Kakšna je povezava med tem, da Jehova bedi, in med mandljevcem?
ENO prvih dreves, ki zacvetijo na pobočjih v Libanonu in Izraelu, je mandljevec. Njegovi ljubki rožnati ali beli cvetovi se pokažejo zelo zgodaj, že konec januarja ali v začetku februarja. Hebrejsko ime za to drevo dobesedno pomeni »tisti, ki bedi«.
2 S to značilnostjo mandljevca je Jehova ponazoril pomembno dejstvo, na katero je opozoril Jeremija, ko ga je postavil za svojega preroka. Na začetku preroške službe mu je v videnju prikazal vejo tega drevesa. Kaj je pomenilo to videnje? Jehova je pojasnil: »Bedim nad svojo besedo, da bi jo izpolnil.« (Jer. 1:11, 12) Prav kakor se je mandljevec zgodaj prebudil, tako je tudi Jehova v figurativnem smislu »zgodaj vstajal«, da bi k svojemu ljudstvu pošiljal preroke, ki bi ga svarili pred posledicami neposlušnosti. (Jer. 7:25) In Jehova ni počival, ampak je bedel, vse dokler se ni izpolnila njegova preroška beseda. Leta 607 pr. n. št., ravno ob določenem času, je odpadniški Judov narod doletela Jehovova sodba.
3. O čem smo lahko prepričani glede Jehova?
3 Podobno Jehova danes bedi nad tem, da se izpolni njegova volja. Povsem nemogoče je, da bi zanemaril izpolnitev svoje volje. Kako Jehovova budnost vpliva nate? Ali si prepričan, da Jehova tako kot v preteklosti tudi danes bedi nad izpolnitvijo svojih obljub? Morda imamo kakšne dvome glede zanesljivosti Jehovovih obljub, vendar je zdaj čas, da se predramimo iz duhovne zaspanosti. (Rim. 13:11) Jeremija je v preroški službi ostajal buden. Preglejmo, kako in zakaj je Jeremija bedel nad nalogo, ki jo je dobil od Boga, saj nam bo to pomagalo sprevideti, kako lahko vztrajamo v delu, ki ga je Jehova naložil nam.
Nujno sporočilo
4. Zakaj je bilo Jeremiju težko razglasiti dobljeno sporočilo in zakaj je bilo sporočilu nujno posvetiti takojšnjo pozornost?
4 Jeremija je bil verjetno star kakih 25 let, ko ga je Jehova postavil za stražarja. (Jer. 1:1, 2) Kljub temu se je počutil kot otrok – menil je, da ni usposobljen, da bi govoril izraelskim starešinam, možem, ki so bili v letih in so imeli oblast. (Jer. 1:6) Razglasiti je moral žgoče in strah zbujajoče obsodbe, ki so letele še zlasti na duhovnike, lažne preroke in vladarje pa tudi na tiste, ki so hodili po »poti, po kateri gre večina,« in ki so vztrajali »v svoji nezvestobi«. (Jer. 6:13; 8:5, 6) Sijajni tempelj, ki ga je zgradil kralj Salomon in ki je bil skoraj štiri stoletja središče pravega čaščenja, je čakalo uničenje. Jeruzalem in Judovo naj bi bila opustošena, prebivalci pa odpeljani v ujetništvo. Torej je bilo sporočilu, ki ga je Jeremija moral razglasiti, nujno posvetiti takojšnjo pozornost!
5., 6. a) Kakšno nalogo je Jehova danes dal Jeremijevemu razredu? b) Na kaj se bo osredotočil ta preučevalni članek?
5 V novejšem času je Jehova izbral skupino maziljenih kristjanov, da služijo človeštvu kot figurativni stražarji in svarijo pred sodbo, ki bo doletela ta svet. Ta Jeremijev razred že desetletja opozarja ljudi, naj bodo pozorni na to, v kakšnih časih živimo. (Jer. 6:17) Biblija poudarja, da Jehova ni počasen. Njegov dan bo prišel točno in ob uri, ko ga ljudje ne bodo pričakovali. (Zef. 3:8; Mar. 13:33; 2. Pet. 3:9, 10)
6 Imejmo v mislih, da Jehova bedi in da bo pravočasno vpeljal svoj pravični novi svet. Zavest o tem bi morala pripadnike Jeremijevega razreda in njihove posvečene tovariše spodbujati, da vneto oznanjujejo, zavedajoč se, da ni več veliko časa. Kako se to tiče tebe? Mar ni res, da bi te to moralo spodbuditi, da bi si pri oznanjevanju še bolj prizadeval? Če boš to delal, bo vsakdo dobil priložnost, da se odloči, ali želi biti na strani Božjega kraljestva ali ne, kot je nakazal Jezus. Poglejmo tri lastnosti, ki so pomagale Jeremiju, da je bedel nad svojo nalogo, in ki bodo v tem pomagale tudi nam.
Ljubezen do ljudi
7. Pojasni, kako je ljubezen spodbujala Jeremija, da je oznanjeval kljub velikim oviram.
7 Kaj je spodbujalo Jeremija, da je oznanjeval kljub velikim oviram? Ljubezen do ljudi. Vedel je, da so lažni pastirji krivi za večino težav, ki jih je imelo ljudstvo. (Jer. 23:1, 2) To dejstvo mu je pomagalo, da je svoje delo opravljal z ljubeznijo in sočutjem. Hotel je, da rojaki slišijo Božje besede in živijo. Tako zelo mu je bilo mar zanje, da je jokal, ker jim je pretila nesreča. (Beri Jeremija 8:21; 9:1.) Iz doživeto napisane knjige Žalostinke je razvidno, kako močno je imel Jeremija rad Jehovovo ime in ljudstvo ter kako pomembna sta mu bila. (Žal. 4:6, 9) Tudi danes lahko vidiš ljudi, ki so »izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja«. Mar ni res, da njihovo stanje zbudi v tebi željo, da bi jih potolažil z novico o Božjem kraljestvu? (Mat. 9:36)
8. Iz česa vidimo, da Jeremija ni postal zagrenjen zaradi trpljenja?
8 Jeremiju so prav ljudje, ki jim je želel pomagati, povzročali trpljenje, vendar jim ni vračal milo za drago ali postal zagrenjen. Bil je potrpežljiv in prijazen, celo do pokvarjenega kralja Zedekija! Jeremija je tega kralja, ko ga je izročil drugim v roke, da bi ga ubili, kljub vsemu rotil, naj posluša Jehovov glas. (Jer. 38:4, 5, 19, 20) Ali tudi mi ljubimo ljudi tako močno kot Jeremija?
Pogum, ki mu ga je vlival Bog
9. Zakaj lahko rečemo, da je Bog vlival Jeremiju pogum?
9 Jeremija se je, ko je Jehova prvič spregovoril z njim, skušal opravičiti, zato da bi se ognil nalogi. Na podlagi tega lahko sklepamo, da pogum in odločnost, ki ju je kasneje kazal, nista bila del njegove narave. Izjemna moč, ki jo je Jeremija odseval med svojo preroško službo, je dejansko izhajala iz popolnega zaupanja v Boga. Jehova je bil svojemu preroku ob strani »kakor strašen junak«, kar pomeni, da ga je podpiral in mu vlival moči za nalogo. (Jer. 20:11) Jeremijeva neustrašnost in pogum sta bila tako znana, da so nekateri v prvem stoletju za Jezusa mislili, da je obujeni Jeremija! (Mat. 16:13, 14)
10. Zakaj lahko rečemo, da je maziljeni preostanek »nad narodi in nad kraljestvi«?
10 Jehova je kot »Kralj narodov« pooblastil Jeremija, da narodom in kraljestvom sporoči sodbe. (Jer. 10:6, 7) Toda v kakšnem smislu je maziljeni preostanek »nad narodi in nad kraljestvi«? (Jer. 1:10) Jeremijev razred je tako kot staroveški prerok dobil nalogo od Najvišjega v vsem vesolju. Potemtakem imajo Božji maziljeni služabniki vsa pooblastila, da po svetu razglašajo sodbe proti narodom in kraljestvom. S pooblastilom Najvišjega Boga uporablja jasen jezik njegove navdihnjene Besede, zato da razglaša, da bodo današnji narodi in kraljestva ob času in na način, ki ga je določil Bog, izruvani in uničeni. (Jer. 18:7–10; Raz. 11:18) Jeremijev razred je odločen, da se ne bo upočasnil pri opravljanju dobljene naloge, naloge, da po vsej zemlji razglaša Jehovove sodbe.
11. Kaj nam bo pomagalo, da bomo tudi v težavnih okoliščinah oznanjevali z nezmanjšano vnemo?
11 Nič nenavadnega ni, da nam nasprotovanje, ravnodušnost ali težavne okoliščine vzamejo pogum. (2. Kor. 1:8) Toda vztrajajmo tako kot Jeremija. Naj nam ne upade pogum. Še naprej ponižno prosimo Boga za pomoč in se opirajmo nanj, zato da bi se opogumili. (1. Tes. 2:2) Kot pravi častilci moramo še naprej bedeti nad odgovornostmi, ki nam jih je zaupal Bog. Odločeni moramo biti, da bomo z nezmanjšano vnemo oznanjali uničenje tako imenovanega krščanstva, ki ga je predpodabljalo uničenje nezvestega Jeruzalema. Jeremijev razred ne razglaša le »leta Jehovove naklonjenosti«, ampak tudi »dan maščevanja našega Boga«. (Iza. 61:1, 2; 2. Kor. 6:2)
Pristno veselje
12. Zakaj lahko sklenemo, da je Jeremija ostal vesel, in kaj mu je predvsem pomagalo ohraniti to veselje?
12 Jeremiju je delo, ki ga je opravljal, prinašalo veselje. Jehovu je rekel: »Ko so tvoje besede prišle k meni, sem jih pojedel; in tvoja beseda me je razveselila in mi vzradostila srce, ker nosim tvoje ime, o Jehova.« (Jer. 15:16) Jeremija si je štel v čast, da je lahko predstavnik pravega Boga in da oznanja njegovo besedo. Zanimivo je, da je njegovo veselje ugasnilo, ko se je osredotočal na to, da se mu ljudje posmehujejo. Ko pa se je posvetil lepoti in pomembnosti sporočila, je njegovo veselje znova vzplamtelo. (Jer. 20:8, 9)
13. Zakaj je pomembno, da se hranimo z globokimi duhovnimi resnicami, če hočemo ohraniti veselje?
13 Če hočemo, da bi nam oznanjevanje prinašalo veselje, se moramo hraniti z »močno hrano«, z globokimi resnicami iz Božje Besede. (Heb. 5:14) Poglobljeno preučevanje gradi vero. (Kol. 2:6, 7) Vtisne nam v zavest, da se naša dejanja zares dotaknejo Jehovovega srca. Če komajda najdemo čas za branje in preučevanje Biblije, bi morali ponovno pregledati svoj urnik. Tudi če preučevanju in poglobljenemu premišljevanju namenimo le nekaj minut vsak dan, nas bo to zbližalo z Jehovom in prispevalo k temu, da nas bo Božja Beseda tako kot Jeremija »razveselila« in nam »vzradostila srce«.
14., 15. a) Kakšne sadove je obrodilo to, da je Jeremija zvesto opravljal svojo nalogo? b) Česa se današnje Božje ljudstvo zaveda glede oznanjevanja?
14 Jeremija je resda z nezmanjšano vnemo razglašal Jehovova svarila in sodbe, vendar mu je bil pri srcu tisti del njegove naloge, ki pravi, da bo »zidal in sadil«. (Jer. 1:10) In njegovo zidanje in sajenje ni bilo zaman. Nekateri Judje in tudi Neizraelci so leta 607 pr. n. št. preživeli uničenje Jeruzalema. Vemo na primer za Rehabovce, Ebed Meleha in Baruha. (Jer. 35:19; 39:15–18; 43:5–7) Ti zvestovdani in bogaboječi Jeremijevi prijatelji dobro ponazarjajo tiste, ki se danes spoprijateljijo z Jeremijevim razredom in imajo zemeljsko upanje. Jeremijev razred z velikim veseljem zida duhovnost te »velike množice«. (Raz. 7:9) Tudi ti zvestovdani tovariši maziljenega razreda z neizmernim zadovoljstvom pomagajo duhovno naravnanim posameznikom, da spoznajo resnico.
15 Kot Božje ljudstvo se zavedamo, da z oznanjevanjem dobre novice ne le opravljamo javno službo v dobro tistih, ki prisluhnejo, ampak tudi častimo našega Boga. Najsibo da nam kdo prisluhne ali ne, nam oznanjevanje, ki je sveta služba Jehovu, prinaša neznansko veselje. (Ps. 71:23; beri Rimljanom 1:9.)
Bedimo nad svojo nalogo!
16., 17. Kako nas Razodetje 17:10 in Habakuk 2:3 opozarjata, da živimo v resnih časih?
16 Dejstvo, da živimo blizu konca, še podkrepi navdihnjena prerokba iz Razodetja 17:10. Sedmi kralj, anglo-ameriška svetovna velesila, se je pojavil. O njem beremo: »Ko bo prišel, bo smel ostati le malo časa.« (Raz. 17:10) Zdaj se »malo časa« gotovo že izteka. Prerok Habakuk nam glede konca te hudobne stvarnosti zagotavlja: »Videnje se bo izpolnilo ob za to določenem času [. . .]. Potrpežljivo [ga] čakaj, ker se bo zagotovo uresničilo. Ne bo zakasnilo.« (Hab. 2:3)
17 Vprašaj se: »Ali se iz mojega življenja zares vidi, da se zavedam, v kako resnih časih živimo? Ali je iz mojega načina življenja očitno, da pričakujem skorajšnji konec te stvarnosti? Ali pa moje odločitve in prioritete kažejo, da mislim, da konec še ne bo prišel prav kmalu oziroma da sploh ni gotovo, da bo prišel?«
18., 19. Zakaj zdaj ni čas, da bi se upočasnili?
18 Delo, ki je bilo naloženo razredu stražarja, še ni končano. (Beri Jeremija 1:17–19.) Kako razveseljivo je, da maziljeni preostanek stoji nepremično kakor »železen steber« in kakor »utrjeno mesto«! Maziljenci so »okoli ledij opasani z resnico«, kar pomeni, da pustijo Božji Besedi, da jim vliva moči, dokler ne bodo končali svoje naloge. (Efež. 6:14) Podobno odločni so pripadniki velike množice, ki podpirajo Jeremijev razred, medtem ko ta opravlja od Boga dobljeno nalogo.
19 Zdaj ni čas, da bi se upočasnili pri delu v prid Kraljestva, ampak da upoštevamo besede iz Jeremija 12:5. (Beri.) Vsak od nas se srečuje s preizkušnjami, ki jih mora zdržati. Te preizkušnje vere bi lahko primerjali »s pešci«, s katerimi moramo tekmovati. Toda vse bližje ko je »velika stiska«, vse večje nadloge lahko pričakujemo. (Mat. 24:21) Spoprijemanje s hujšimi težavami, ki prihajajo, bi lahko primerjali s tem, da tekmujemo proti »konjem«. Človek bi potreboval veliko zdržljivost, da bi lahko dohajal konje v galopu. Zato je koristno zdržati današnje preizkušnje, saj nas to lahko utrdi, da bomo zdržali tiste, ki nas še čakajo.
20. Kaj si odločen delati?
20 Vsi lahko posnemamo Jeremija in uspešno opravimo svojo oznanjevalsko nalogo! Lastnosti, kot so ljubezen, pogum in veselje, so spodbujale Jeremija, da je svojo službo 67 let zvesto opravljal. Lepi cvet mandljevca nas spomni, da Jehova bedi nad svojo besedo, da bi jo izpolnil. Zato imamo dobre razloge, da počnemo isto. Jeremija je bedel in tudi mi lahko.
Ali se spomniš?
• Kako je ljubezen pomagala Jeremiju, da je bedel nad svojo nalogo?
• Zakaj potrebujemo pogum, ki nam ga vliva Bog?
• Kaj je pomagalo Jeremiju, da je ohranil veselje?
• Zakaj želiš še naprej bedeti?
[Slika na strani 31]
Ali boš kljub nasprotovanju še naprej oznanjeval?