Kateri se bojujejo zoper Boga, ne bodo zmagali!

»Borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo.« (JEREMIJA 1:19)

 1. Kakšno nalogo je dobil Jeremija in kako dolgo je opravljal svoje delo?

JEHOVA je mladega Jeremija postavil za preroka narodom. (Jeremija 1:5) To se je zgodilo takrat, ko je na Judovem vladal dobri kralj Josija. Jeremija je svojo preroško službo vztrajno opravljal tudi med viharnim obdobjem, preden so Babilonci zavzeli Jeruzalem, pa vse do takrat, ko so Božje ljudstvo odvedli v izgnanstvo. (Jeremija 1:1–3)

 2. Kako je Jehova okrepil Jeremija in kaj je pomenilo bojevati se zoper tega preroka?

² Še preden je Jeremija začel objavljati sodna sporočila, je bilo jasno, da bodo ta pri ljudeh vzbudila odpor. Zato je Bog Jeremija okrepil za tisto, kar ga je še čakalo. (Jeremija 1:8–10) Duha mu je na primer utrdil z besedami: »Borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj, govori GOSPOD, da te rešim.« (Jeremija 1:19) Bojevati se zoper Jeremija je pomenilo bojevati se zoper Boga. Danes ima Jehova skupino prerokom podobnih služabnikov, ki opravljajo delo, podobno Jeremijevemu. Kakor Jeremija pogumno objavljajo Božjo preroško besedo. In to sporočilo vpliva na vsakega človeka ter na vsak narod ugodno ali neugodno, odvisno pač od tega, kako se nanj odzove. Kakor v Jeremijevih dneh se tudi danes nekateri bojujejo zoper Boga, s tem ko nasprotujejo njegovim služabnikom in delu, ki jim ga je on naložil.

Jehovovi služabniki napadeni

 3. Zakaj Jehovove služabnike napadajo?

³ Jehovovo ljudstvo napadajo že vse od začetka 20. stoletja. V mnogih deželah skušajo zlonamerni ljudje ovirati in s tem utišati oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. Spodbada jih naš glavni Nasprotnik, Hudič, ki »hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil«. (1. Petrov 5:8) Bog je potem, ko so se leta 1914 končali »določeni časi narodov«, slovesno postavil svojega Sina za novega kralja nad zemljo in mu zapovedal: »Gospoduj sredi sovražnikov svojih!« (Lukež 21:24, NW; Psalm 110:2) Kristus je s svojo močjo vrgel Satana iz nebes in njegovo delovanje omejil na bližino zemlje. Hudič ve, da ima malo časa, zato stresa svojo jezo na maziljene kristjane in njihove tovariše. (Razodetje 12:9, 17) Kakšen pa je izid ponavljajočih se napadov teh bojevnikov zoper Boga?

 4. Kakšne preizkušnje je Jehovovo ljudstvo doživljalo med prvo svetovno vojno ter kaj se je zgodilo leta 1919 in 1922?

⁴ Med prvo svetovno vojno je bila vera Jehovovih maziljenih služabnikov mnogokrat preizkušana. Zasmehovali so jih in obrekovali, preganjale so jih tolpe, pa tudi pretepali so jih. Kot je napovedal Jezus, so jih »sovražili [. . .] vsi narodi«. (Matevž 24:9) Med vojno histerijo so sovražniki Božjega kraljestva uporabili isto taktiko, kot je bila uporabljena zoper Jezusa Kristusa. Jehovovo ljudstvo so lažno ožigosali za hujskače in napadli sámo srce Božje vidne organizacije. Maja leta 1918 so izdali zvezne sodne naloge za aretacijo predsednika Watch Tower Society, J. F. Rutherforda, in sedmih njegovih najbližjih sodelavcev. Teh osem mož so obsodili na dolgoletne zaporne kazni in jih poslali v zvezno kaznilnico v Atlanti v ameriški zvezni državi Georgiji. Po devetih mesecih so jih izpustili in maja leta 1919 je okrajno prizivno sodišče odločilo, da so bili obtoženci sojeni pristransko, zato so razsodbo spremenili. Primer so odložili do naslednje sodne razprave, a so dotlej oblasti že umaknile obtožbe, tako da so brata Rutherforda s sodelavci popolnoma oprostili. Bratje so ponovno poprijeli za delo ter leta 1919 in 1922 organizirali zborovanji v Cedar Pointu v Ohiu, kar je dalo kraljestvenemu oznanjevanju nov zagon.

 5. Kako se je godilo Jehovovim pričam v nacistični Nemčiji?

⁵ V 1930-ih letih so se pojavile diktature in Nemčija, Italija ter Japonska so se povezale v sile osi. Na začetku tistega desetletja se je razbesnelo surovo preganjanje Božjega ljudstva, še posebej v nacistični Nemčiji. Uvedli so prepovedi. Preiskovali so domove, stanovalce pa zapirali. Na tisoče so jih poslali v koncentracijska taborišča, ker se niso hoteli odpovedati svoji veri. V boju zoper Boga in njegovo ljudstvo so v tem totalitarnem režimu nameravali Jehovove priče povsem odstraniti.a Ko so Priče šli na nemška sodišča, da bi se bojevali za svoje pravice, je rajhovsko ministrstvo za pravosodje pripravilo obsežno izjavo, s katero so hoteli preprečiti uspeh Prič. V izjavi je pisalo: »Sodišča ne smejo popustiti zaradi samo navideznih pravnih formalnosti, temveč morajo kljub formalnim težavam iskati in poiskati možnosti, da izpolnijo svoje važne naloge.« To je pomenilo, da pravica ni bila mogoča. Nacisti so trdili, da je dejavnost Jehovovih prič neprijateljska oziroma sovražna in da ‚kali nacionalsocialistični ustroj‘.

 6. Kako vse so skušali ustaviti naše delo med drugo svetovno vojno in po njej?

⁶ Med drugo svetovno vojno so delovanje Božjega ljudstva prepovedali in omejili v Avstraliji, Kanadi in drugih deželah, ki spadajo k Britanski skupnosti narodov: v Afriki, Aziji, ter na karibskih in tihooceanskih otokih. V Združenih državah so vplivni sovražniki in napačno seznanjeni posamezniki pričeli ‚snovati hudobnost pod pretvezo postave‘. (Psalm 94:20) Vendar se je Božje ljudstvo proti pozdravljanju zastave in družbenim odlokom, s katerimi so prepovedovali pohišno oznanjevanje, bojevalo na sodiščih. In z ugodnimi odločitvami v Združenih državah so postavili branik v podporo svobode čaščenja. Zahvaljujoč Jehovu, sovražnik kljub prizadevanju ni zmagal. Ko se je vojna v Evropi končala, so prepovedi odstranili. Na tisoče Prič, zaprtih v koncentracijskih taboriščih, so izpustili, vendar pa s tem boja še ni bilo konec. Takoj po drugi svetovni vojni se je pričela hladna vojna. Vzhodnoevropski narodi so še naprej pritiskali na Jehovovo ljudstvo. Z uradnimi ukrepi so skušali ovirati in ustaviti našo oznanjevalsko dejavnost, ukiniti dotok biblijske literature in prepovedati javne zbore. Mnoge so zaprli ali poslali v delovna taborišča.

Naprej z oznanjevanjem!

 7. Kaj so v zadnjih letih doživeli Jehovove priče na Poljskem, v Rusiji in drugih deželah?

⁷ Z desetletji se je kraljestveno oznanjevanje širilo. Leta 1982 so na Poljskem, čeprav še vedno pod komunistično vlado, dovolili enodnevna zborovanja. Tam so leta 1985 organizirali mednarodna zborovanja, leta 1989 pa so tem sledila še velikanska mednarodna zborovanja, na katerih je bilo tisoče prisotnih iz Rusije in Ukrajine. Istega leta so Jehovove priče na Madžarskem in Poljskem pravno priznali. Jeseni leta 1989 je padel berlinski zid in po nekaj mesecih so Priče uradno priznali tudi v Vzhodni Nemčiji. Kmalu po tem so imeli v Berlinu mednarodno zborovanje. In na začetku zadnjega desetletja 20. stoletja so si Priče začeli prizadevati, da bi navezali oseben stik z brati in sestrami v Rusiji. Bratje so pristopili k nekaterim uradnikom v Moskvi, tako da so bili Jehovove priče 1991. leta zakonito priznani. Odtlej delo v Rusiji in republikah, ki so bile del nekdanje Sovjetske zveze, izredno napreduje.

 8. Kaj se je dogajalo z Jehovovim ljudstvom v 45 letih po koncu druge svetovne vojne?

⁸ Ponekod je preganjanje ponehalo, drugod pa se je še povečalo. V 45 letih po koncu druge svetovne vojne Jehovovih prič v mnogih deželah še vedno niso hoteli uradno priznati. Poleg tega so nas oziroma našo dejavnost povsem prepovedali v 23 afriških deželah, 9 azijskih, 8 evropskih, 3 latinskoameriških in med štirimi otoškimi narodi.

 9. Kaj vse so morali prestajati Jehovovi služabniki v Malaviju?

⁹ V Malaviju so Jehovove priče kruto preganjali vse od 1967. leta. Naši soverniki v tej državi zaradi svojega nevtralnega stališča, ki ga imajo kot pravi kristjani, niso hoteli kupiti političnih strankarskih izkaznic. (Janez 17:16) Po sestanku Malavijske kongresne stranke 1972. leta je nastopil nov val surovega ravnanja. Brate in sestre so odganjali iz njihovih domov in jim onemogočali zaposlitev. Na tisoče jih je pobegnilo iz države, da jih ne bi ubili. Toda ali so tisti, ki so se bojevali zoper Boga in njegovo ljudstvo, zmagali? Nikakor ne! Razmere v Malaviju so se spremenile in leta 1999 je v Malaviju poročalo o svojem delovanju najvišje število kraljestvenih oznanjevalcev, 43.767, tamkajšnjih območnih zborovanj pa se je udeležilo več kot 120.000 ljudi. V glavnem mestu so zgradili nov podružnični urad.

Iščejo razlog

10. Kaj počnejo današnji nasprotniki Božjega ljudstva, podobno kot so to počeli nasprotniki v primeru Daniela?

¹⁰ Odpadniki, duhovniki in drugi ne prenašajo našega sporočila iz Božje Besede. Nasprotniki si pod pritiskom verskih krščanskih krogov prizadevajo najti tako imenovano pravno pot, da bi upravičili svoj boj zoper nas. Kakšne metode včasih uporabijo? No, kako so zarotniki napadli preroka Daniela? V Danielu 6:4, 5 beremo: »Vojvode in namestniki [so] gledali, kako bi našli kaj zoper Daniela, da bi ga tožili zastran kraljestva; ali niso mogli dobiti razloga za tožbo, ne hudega dejanja, zato ker je bil zvest in pregreška ali hudega dejanja ni bilo zaslediti pri njem. Nato so rekli tisti možje: Ne dobimo razloga za tožbo zoper tega Daniela, razen če najdemo kaj zoper njega, kar zadeva Boga njegovega postavo.« Podobno tudi danes nasprotniki iščejo razlog. Vzdigujejo hrup o »nevarnih kultih« in skušajo s tem nazivom ožigosati tudi Jehovove priče. Naše čaščenje in vdanost Božjim načelom napadajo z napačnimi predstavitvami, podtikanjem in hinavstvom.

11. Kaj lažno trdijo nekateri nasprotniki Jehovovih prič?

¹¹ V nekaterih deželah verski in politični elementi nočejo priznati, da udejanjamo »bogoslužje[,ki je] čisto in neoskrunjeno pred Bogom«. (Jakob 1:27) Nasprotniki trdijo, da nismo »znana religija«, čeprav našo krščansko dejavnost opravljamo v 234 deželah. V nekem časopisu v Atenah so malo pred mednarodnim zborovanjem leta 1998 citirali duhovščino grške pravoslavne cerkve, ki je trdila, da »[Jehovove priče] niso ‚znana religija‘«, pa čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo drugače. Nekaj dni kasneje je drugi časopis iz istega mesta citiral nekega predstavnika cerkve, ki je rekel: »[Jehovove priče] ne morejo biti ‚krščanska občina‘, ker nimajo nič skupnega s krščanskim verovanjem v Jezusa Kristusa.« To je res presenetljivo, saj nobena druga verska skupina ne poudarja toliko, da je treba posnemati Jezusa, kakor Jehovove priče.

12. Kaj moramo storiti v našem duhovnem boju?

¹² Dobro novico si prizadevamo braniti in uveljavljati s pravnimi sredstvi. (Filipljanom 1:7, NW) Prav tako ne bomo odstopili od naše odločne privrženosti Božjim merilom pravičnosti, niti jih ne bomo zvodenili. (Titu 2:10, 12) Kakor Jeremija tudi mi ne dovolimo, da nas tisti, ki se bojujejo zoper Boga, kakor koli prestrašijo, temveč si ,opašimo ledja in govorimo, karkoli nam Jehova veli‘. (Jeremija 1:17, 18) Jehova je v svoji Sveti besedi jasno očrtal pravo pot, po kateri naj bi hodili. Nočemo se nikoli zanašati na šibko ‚meseno roko‘ niti iskati »zavetje v senci Egipta« oziroma tega sveta. (2. letopisov 32:8; Izaija 30:3; 31:1–3) V našem duhovnem boju moramo vztrajno zaupati v Jehova iz vsega svojega srca, mu pustiti, da vodi naše korake, in se ne zanašati na svojo razum. (Pregovori 3:5–7) Vse naše delo bo »zaman«, če nas ne bo podpiral in varoval sam Jehova. (Psalm 127:1)

Preganjani, a neomajni

13. Zakaj lahko rečemo, da je bil satanski napad na Jezusa neuspešen?

¹³ Največji zgled neomajne vdanosti Jehovu je Jezus, ki so ga po krivem obtožili hujskaštva in motenja obstoječega reda. Pilat je zadevo preiskal in hotel Jezusa izpustiti. Toda množica, nahujskana od verskih voditeljev, je kričala, naj Jezusa, čeprav ni bil nič kriv, pribijejo na kol. Vpili so, naj namesto njega izpustijo Baraba, človeka, ki so ga zaprli zaradi hujskaštva in umora! Pilat je spet skušal pregovoriti nerazumne nasprotnike, a je na koncu vendarle popustil pod glasnimi protesti. (Lukež 23:2, 5, 14, 18–25) Toda čeprav je Jezus umrl na kolu, je bil ta gnusni satanski napad na nedolžnega Božjega Sina povsem neuspešen, saj ga je Jehova obudil in povišal na svojo desnico. In po oslavljenem Jezusu je ob binkoštih leta 33 n. š. izlil sveti duh, s čimer je bila ustanovljena krščanska občina, »novo stvarjenje«. (2. Korinčanom 5:17; Dejanja 2:1–4)

14. Kaj se je zgodilo, ko je judovski verski element nastopil proti Jezusovim sledilcem?

¹⁴ Kmalu potem je verski element grozil apostolom, toda ti Kristusovi sledilci niso prenehali govoriti o stvareh, ki so jih videli in slišali. Takole so molili: »Gospod [Jehova, NW], poglej na njih pretenje in daj hlapcem svojim, da z vso srčnostjo govore besedo tvojo.« (Dejanja 4:29) Jehova je na njihovo prošnjo odgovoril tako, da jih je napolnil s svetim duhom in okrepil, da so še naprej neustrašno oznanjevali. Kmalu so apostolom spet prepovedali oznanjevati, toda Peter in drugi apostoli so odgovorili: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 5:29) Od razširjanja kraljestvene dejavnosti jih niso mogli odvrniti niti z grožnjami, zapiranjem, niti s pretepanji.

15. Kdo je bil Gamaliel in kaj je svetoval verskim nasprotnikom Jezusovih sledilcev?

¹⁵ Kako so se na to odzvali verski voditelji? »Silno [so se] srdili, in mislili so jih [apostole] umoriti.« Vendar je bil med njimi tudi učitelj postave Gamaliel, farizej, ki so ga vsi zelo cenili. Ta je za kratek čas poslal apostole iz sinedrijske dvorane in verskim nasprotnikom svetoval: »Možje Izraelci, pazite nase pri teh ljudeh, kaj hočete storiti. [. . .] Zato vam sedaj pravim: odstopite od teh ljudi in jih pustite! Zakaj, če je od ljudi ta naklep ali to delo, se razdere; če je pa od Boga, ga ne morete razdreti; da se morda ne pokažete Bogu nasprotnih.« (Dejanja 5:33–39)

Nobeno orožje, narejeno zoper nas, ne bo imelo uspeha

16. Kako bi s svojimi besedami izrazili to, kar Jehova zagotavlja svojemu ljudstvu?

¹⁶ Gamalielov nasvet je bil pameten in mi zelo cenimo, kadar kdo spregovori v našo korist. Prav tako priznavamo, da svobodo čaščenja podpirajo nepristranski sodniki s svojimi sodnimi odločitvami. Seveda to, da se tako trdno držimo Božje Besede, ne ugaja niti duhovščini tako imenovanega krščanstva niti drugim voditeljem Babilona Velikega, svetovnega krivoverstvenega imperija. (Razodetje 18:1–3) Čeprav se ti in tisti, na katere vplivajo, bojujejo zoper nas, imamo naslednje zagotovilo: »Nobeno orodje [orožje, NW], narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha, in sleherni jezik, ki se postavi zoper tebe na sodbo, obsodiš. To je dediščina hlapcev GOSPODOVIH in njih pravičnost, ki prihaja od mene, govori GOSPOD.« (Izaija 54:17)

17. Zakaj smo kljub temu, da se nasprotniki bojujejo zoper nas, pogumni?

¹⁷ Naši sovražniki se bojujejo zoper nas brez razloga, toda to nam ne jemlje poguma. (Psalm 109:1–3) Nikoli ne bomo dovolili, da bi nas sovražniki biblijskega sporočila prestrašili, da bi odstopili od svoje vere. Pričakujemo sicer, da se bo naš duhovni boj še poostril, toda poznamo končni izid. Kakor Jeremija bomo tudi mi doživeli izpolnitev preroških besed: »Borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj, govori GOSPOD, da te rešim.« (Jeremija 1:19) Mi vemo, da tisti, ki se bojujejo zoper Boga, ne bodo zmagali!

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Zakaj Jehovove služabnike napadajo?

• Kako vse se nasprotniki bojujejo zoper Jehovovo ljudstvo?

• Zakaj smo lahko prepričani, da tisti, ki se bojujejo zoper Boga, ne bodo zmagali?

[Slika na strani 17]

Jeremija je bil trdno prepričan, da bo Jehova z njim

[Slika na strani 18]

Preživeli so koncentracijsko taborišče

[Slika na strani 18]

Nasilje drhali nad Jehovovimi pričami

[Slika na strani 18]

J. F. Rutherford s sodelavci

[Slika na strani 21]

Kateri se bojujejo zoper Boga, v Jezusovem primeru niso zmagali