Prerok, ki je služil »v zadnjih dneh«

1., 2. a) Katero videnje, ki ga je imel Jeremija, je začrtalo temo njegovim preroškim oznanilom? b) Zakaj naj bi te zanimalo Jeremijevo sporočilo?

»KAJ vidiš?« je Bog vprašal svojega na novo postavljenega preroka. »Vidim kotel, pod katerim se razpihuje ogenj,« je odgovoril mladi Jeremija, »odprtina kotla pa je obrnjena stran od severa.« S tem videnjem je Jehova na samem začetku nakazal, kakšno sporočilo bo moral Jeremija razglašati. (Beri Jeremija 1:13–16.) Napovedal je, da bo iz tega figurativnega kotla na Judovo deželo zaradi njene splošno razširjene nezvestobe izlil nesrečo, ki jo bo preplavila kakor vrela tekočina. Kaj misliš, zakaj je bila odprtina kotla obrnjena proti jugu? To je pomenilo, da bo nesreča prišla s severa – s te smeri bo v deželo vdrl Babilon. In tako se je zgodilo. Jeremija je bil med svojim dolgoletnim preroškim službovanjem priča, kako se je iz tega kipečega kotla na deželo izlivala nesreča za nesrečo, dokler ni nazadnje prišlo do uničenja samega Jeruzalema.

² Babilona danes ni več, toda obstaja tehten razlog, zakaj naj bi te zanimala Jeremijeva preroška sporočila. Zakaj? Ker živiš »v zadnjih dneh«, ko mnogi zase trdijo, da so kristjani, vendar ne oni ne njihove cerkve nimajo Božjega odobravanja. (Jer. 23:20) V nasprotju z njimi pa ti in tvoji soverniki posnemate Jeremija, ko razglašate sodbe in tudi upanje.

 3. a) Kako je razporejeno gradivo v Jeremijevi knjigi? b) S čim nas želi seznaniti 2. poglavje te publikacije?

³ Jeremija verjetno ni popisoval dogodkov takrat, ko so se odvijali, ampak je bolj verjetno svoje poročilo narekoval tajniku proti koncu svoje preroške službe. (Jer. 25:1–3; 36:1, 4, 32) Svoje knjige ni zasnoval po kronološkem zaporedju, ampak jo je uredil po temah. Zato se ti bo gotovo zdelo koristno izvedeti, kakšno je bilo zgodovinsko ozadje Jeremijeve knjige in Žalostink in v kakšnem zaporedju so se zvrstili dogodki. Oglej si razpredelnico na 19. strani. Če boš vedel, kateri kralj je kdaj vladal na Judovem in v nekaterih primerih tudi, kaj se je dogajalo v deželi in v njeni okolici, ti bo to pomagalo bolje razumeti Jeremijeve besede ali dejanja. Poleg tega boš imel več koristi od sporočil, ki jih je Bog po Jeremiju namenil svojemu ljudstvu.

4.–6. Kaj se je z Božjim staroveškim ljudstvom dogajalo v desetletjih pred pričetkom Jeremijeve preroške službe?

⁴ Jeremija je prerokoval v obdobju burnih sprememb. To je bil čas rivalstva med Asirijo, Babilonom in Egiptom. Dobrih 90 let pred pričetkom Jeremijeve preroške službe je Asirija porazila severno, desetrodovno Izraelovo kraljestvo in izselila številne tamkajšnje prebivalce. Jehova je takrat Jeruzalem in njegovega zvestega kralja Ezekija obranil pred asirskim napadom. Gotovo se spomniš, kako je Bog čudežno pobil 185.000 sovražnikovih vojakov. (2. kra. 19:32–36) Eden od Ezekijevih sinov je bil Manase. Jeremija se je verjetno rodil za časa Manasejevega 55-letnega kraljevanja, med katerim je Judovo znova prišlo pod asirsko politično oblast. (2. krn. 33:10, 11)

⁵ V Drugi knjigi kraljev, ki jo je Jeremija napisal skupaj s Prvo knjigo kraljev, beremo, da je Manase ponovno zgradil višave, ki jih je njegov oče porušil. Postavil je oltarje Baalu in vojski nebesnih teles, in to celo v Jehovovem templju. Prelil je veliko nedolžne krvi, tudi svojega sina je kot žgalno žrtev daroval krivemu bogu. Skratka, »storil je veliko tega, kar je slabo v Jehovovih očeh«. Zaradi vse te hudobije je Bog odredil, da bo Jeruzalem in Judovo doletela nesreča, tako kot je prej Samarijo in Izrael. (2. kra. 21:1–6, 12–16) Amon, ki je zakraljeval po smrti svojega očeta Manaseja, je glede malikovanja ubral isto pot kakor oče, toda stvari so se kmalu spremenile. Amon je bil po dveh letih vladanja umorjen, na prestolu pa ga je leta 659 pr. n. št. nasledil njegov osemletni sin Josija.

⁶ Med Josijevim 31-letnim vladanjem je Babilon pričel nadvladovati Asirijo. Josija je v teh okoliščinah videl priložnost za to, da se Judovo osvobodi tujega jarma. V nasprotju s svojim očetom in starim očetom je zvesto služil Jehovu in uvedel obsežne verske reforme. (2. kra. 21:19–22:2) V 12. letu svojega vladanja je po vsem kraljestvu uničil višave, svete kole in krivoverske podobe, nekaj let kasneje pa je ukazal, naj se popravi Jehovov tempelj. (Beri 2. kroniška 34:1–8.) Zanimivo je, da je bil Jeremija postavljen za Božjega preroka v 13. letu Josijevega kraljevanja (647 pr. n. št.).

7., 8. a) Kako se je vladavina kralja Josija razlikovala od vladavine Manaseja in Amona, njegovih predhodnikov? b) Kakšen človek je bil Josija? (Glej okvir na 20. strani.)

⁷ V 18. letu vladanja dobrega kralja Josija je med obnovo templja veliki duhovnik našel »knjigo postave«. Kralj je naročil svojemu tajniku, naj mu bere iz nje. Josija je ob tem sprevidel, da je njegovo ljudstvo grešilo, zato se je po prerokinji Huldi obrnil na Jehova za vodstvo in svoje podložnike spodbudil, naj se držijo Božjih zapovedi. Hulda mu je povedala, da bo Jehova zaradi nezvestobe Judov zgrnil nad njih »nesrečo«. Ker pa je bil Josija na strani čistega čaščenja, ta nesreča naj ne bi prišla za časa njegovega življenja. (2. kra. 22:8, 14–20)

⁸ Kralj Josija se je vnovič lotil odstranjevanja vseh sledi malikovalstva. Bil je tako zavzet, da je šel celo na ozemlje, ki je bilo nekoč pod oblastjo severnega, Izraelovega kraljestva, in dal porušiti višavo in oltar, ki sta bila v Betelu. Poskrbel je tudi za praznovanje pashe, ki je bilo nekaj posebnega. (2. kra. 23:4–25) Predstavljaj si, kako zelo je moralo to veseliti Jeremija! Toda izkazalo se je, da je ljudi težko navesti k spremembam. Manase in Amon sta med ljudmi uvedla nizkotno čaščenje malikov, zato so bili duhovno v zelo slabem stanju. Kljub Josijevim reformam je Jehova navdihnil Jeremija, da je opozoril Jude, da je njihovih bogov toliko, kolikor je njihovih mest. Prerokovi rojaki so bili kakor nezvesta žena – zapustili so Jehova in se prostituirali s tujimi bogovi. Jeremija je razglasil: »Kolikor je jeruzalemskih ulic, toliko ste postavili oltarjev sramotnemu bogu, oltarjev, na katerih zažigate daritve Baalu.« (Beri Jeremija 11:1–3, 13.)

 9. Kateri dogodki na mednarodnem prizorišču so zaznamovali zadnja leta Josijevega kraljevanja?

⁹ Jeremijevo razglašanje takšnih sporočil ni spremenilo Judov in tudi okoliški narodi so med sabo še naprej tekmovali za nadvlado. Leta 632 pr. n. št. so združene sile babilonske in medijske vojske osvojile asirsko prestolnico Ninive. Tri leta kasneje je egiptovski faraon Neho povedel svojo vojsko na sever, da bi pomagal obleganim Asircem. Josija je iz razlogov, ki v Bibliji niso razodeti, skušal pri Megidu ustaviti egipčansko vojsko, vendar je bil smrtno ranjen. (2. krn. 35:20–24) Katere politične in verske spremembe je ta žalostni dogodek prinesel Judovi deželi? S katerimi novimi izzivi se je zato moral spoprijeti Jeremija?

10. a) V katerem pogledu je čas po Josijevi smrti podoben našemu času? b) Zakaj ti lahko koristi, če preučiš, kako je Jeremija ravnal v nastalih okoliščinah?

¹⁰ Predstavljaj si, kako se je počutil Jeremija, ko je izvedel za Josijevo smrt! Od žalosti je za kraljem zapel žalostinko. (2. krn. 35:25) Stanje na Judovem je že tako in tako zbujalo skrb, poleg tega je bila dežela pod pritiskom zaradi nestabilnih mednarodnih razmer. Rivalske sile – Egipt, Asirija in Babilon – so se med seboj ruvale za nadzor nad tem področjem. Na Judovem se je z Josijevo smrtjo spremenilo tudi versko ozračje. To je bil konec vladavine, ki je bila na splošno naklonjena Jeremijevemu delovanju, in začetek nove, ki je bila Jeremiju sovražna. V novejšem času so mnogi naši bratje in sestre doživeli nekaj podobnega, ko se je relativna svoboda veroizpovedi končala s preganjanjem in prepovedmi. Kdo ve koliko nas bo morda kmalu doživelo podobno spremembo! Kako bo to vplivalo na nas? S čim vse se bomo morali spoprijeti, da bi ostali značajni? Koristilo nam bo, če bomo s temi vprašanji v mislih pregledali, s katerimi izzivi se je uspešno spoprijel Jeremija.

11. Kaj se je dogajalo na Judovem po Josijevi smrti?

¹¹ Prebivalci Judovega so na prestol v Jeruzalemu posadili Josijevega sina Joahaza, ki je bil znan tudi po imenu Šalum. Ta je vladal samo tri mesece. Ko se je faraon Neho po vojskovanju z Babilonci vračal na jug, je tega novega kralja odstavil in ga odvedel v Egipt, Jeremija pa je zanj rekel, da se ne bo »nikoli več [. . .] vrnil«. (Jer. 22:10–12; 2. krn. 36:1–4) Neho je namesto njega ustoličil še enega Josijevega sina, Jojakima. Ta ni posnemal očetovega dobrega zgleda. Ni nadaljeval z očetovimi reformami, ampak se je vdajal malikovanju. (Beri 2. kraljev 23:36, 37.)

12., 13. a) Kakšno versko ozračje je prevladovalo na pričetku Jojakimovega vladanja? b) Kako so judovski verski voditelji ravnali z Jeremijem?

¹² Jehova je na pričetku Jojakimovega vladanja naročil Jeremiju, naj gre v tempelj in odkrito obsodi Jude za njihovo hudobijo. Na Jehovov tempelj so gledali kot na talisman, ki jih bo ščitil. Toda če ne bodo nehali »krasti, moriti, prešuštvovati, prisegati po krivem, zažigati daritve Baalu in hoditi za drugimi bogovi«, bo Jehova zavrgel tempelj. In enako bo storil s hinavci, ki so ga častili v njem, prav kakor je v dneh velikega duhovnika Elija zavrgel sveti šotor v Šilu. Judova dežela bo »opustošena«. (Jer. 7:1–15, 34; 26:1–6)a Pomisli, kako pogumen je moral biti Jeremija, da je razglasil to sporočilo! Verjetno je to naredil v javnosti, pred uglednimi in vplivnimi ljudmi. Enako v današnjih dneh nekateri bratje in sestre čutijo, da potrebujejo pogum, da bi oznanjevali po ulici ali pa ogovorili bogate oziroma pomembne ljudi. Lahko smo prepričani, da nas bo Bog podpiral, prav kakor je podpiral Jeremija. (Heb. 10:39; 13:6)

¹³ Kako so se verski voditelji, glede na prevladujoče versko in politično ozračje na Judovem, odzvali na Jeremijev govor? Jeremija sam je poročal, da »so ga duhovniki, preroki in vse ljudstvo zgrabili in mu rekli: ‚Umrl boš!‘« Vsi razjarjeni so dejali: »Ta človek si zasluži smrtno obsodbo.« (Beri Jeremija 26:8–11.) Toda Jeremijevim nasprotnikom ni uspelo. Jehova je stal svojemu preroku ob strani in ga rešil. Tudi Jeremija sam se ni pustil prestrašiti zaradi številčnosti ali mogočnosti svojih nasprotnikov. Enako se tudi ti ne bi smel.

14., 15. a) Katerega dela sta se v četrtem letu Jojakimovega vladanja lotila Jeremija in njegov tajnik Baruh? b) Kakšen človek je bil Jojakim? (Glej okvir na 25. strani.)

¹⁴ V četrtem letu Jojakimovega vladanja je Jehova naročil Jeremiju, naj zapiše vse, kar mu je povedal od Josijevih dni naprej. Zato je Jeremija svojemu tajniku Baruhu narekoval vse, kar mu je Bog povedal v preteklih 23 letih. Njegova sodna sporočila so bila namenjena kakim 20 kraljem in kraljestvom. Jeremija je nato Baruhu ukazal, naj vsebino zvitka na glas prebere v Jehovovi hiši. Čemu naj bi to naredil? »Morda bo Judova hiša prisluhnila vsej nesreči, ki jim jo mislim prizadejati,« je rekel Jehova, »in se bodo odvrnili vsak od svoje hudobne poti, tako da jim bom odpustil njihovo pregreho in njihov greh.« (Jer. 25:1–3; 36:1–3)

¹⁵ Ko je Jojakimu eden od njegovih dvorjanov bral iz zvitka, je kralj zvitek razrezal in ga vrgel v ogenj. Nato je zapovedal, naj privedejo predenj Jeremija in Baruha. »Toda Jehova ju je skrival.« (Beri Jeremija 36:21–26.) Ker je bil Jojakim skoz in skoz hudoben, je Jehova po svojem preroku oznanil, da ga bodo »pokopali [. . .] tako kakor osla – odvlekli ga bodo in vrgli onstran jeruzalemskih vrat«. (Jer. 22:13–19) Kaj misliš, ali je pri tej nazorni prerokbi šlo zgolj za Jeremijevo pretiravanje?

16. Katero spodbudno sporočilo je razglašal Jeremija?

¹⁶ Jeremija je resda moral razglašati obsodbe, vendar pa ni prerokoval le nesreče, ampak je tudi razglašal upanje. Jehova bo rešil Izraelov preostanek iz sovražnikovih rok in ga pripeljal nazaj v deželo, kjer bo bival na varnem. Bog bo s svojim ljudstvom sklenil »novo« in »trajno zavezo« ter svojo postavo zapisal v njihovo srce. Odpustil jim bo njihove pregrehe in se ne bo več spominjal njihovih grehov. Poleg tega bo Davidov potomec »v deželi ravnal v skladu s pravico in pravičnostjo«. (Jer. 31:7–9; 32:37–41; 33:15) Čas za izpolnitev teh prerokb je prišel šele v naslednjih desetletjih in stoletjih, njihova izpolnitev pa vpliva celo na naše življenje in nam lahko da upanje na večno prihodnost. Toda v Jeremijevih dneh so se Judovi sovražniki še naprej bojevali za nadvlado. (Beri Jeremija 31:31, 33, 34; Hebrejcem 8:7–9; 10:14–18.)

17., 18. Kateri dogodki na mednarodnem prizorišču so zaznamovali zadnja leta Jojakimovega vladanja in nato Zedekijevo vladanje?

¹⁷ Leta 625 pr. n. št. so Babilonci in Egipčani bíli odločilno bitko pri Karkemišu, ki je ležal blizu Evfrata, kakih 600 kilometrov severno od Jeruzalema. Kralj Nebukadnezar je potolkel vojsko faraona Neha in s tem naredil konec egiptovski nadvladi v tem delu sveta. (Jer. 46:2) Nebukadnezar je tako zavladal Judovi deželi in Jojakim mu je bil prisiljen služiti. Toda po treh letih vazalstva se je Jojakim uprl. (2. kra. 24:1, 2) Nebukadnezar se je na to odzval tako, da je s svojo vojsko leta 618 pr. n. št. vkorakal na Judovo in okoli Jeruzalema sklenil obroč. Samo predstavljaj si, kako nemirno je bilo to obdobje, tudi za Božjega preroka Jeremija. Jojakim je po vsej verjetnosti umrl med obleganjem.b Njegov sin Jojahin se je predal Babiloncem po samo treh mesecih kraljevanja na Judovem. Nebukadnezar je izropal Jeruzalem vsega bogastva in v pregnanstvo odpeljal Jojahina, člane njegove družine, družine Judovih dostojanstvenikov, pa tudi vojake in rokodelce. Med pregnanci so bili Daniel, Hananija, Mišael in Azarija. (2. kra. 24:10–16; Dan. 1:1–7)

¹⁸ Nebukadnezar je zdaj za kralja na Judovem postavil Zedekija, ki je bil tudi eden od Josijevih sinov. Ta je bil od Davidovih potomcev zadnji, ki je kraljeval na zemlji. Njegovo vladanje se je končalo, ko sta bila leta 607 pr. n. št. Jeruzalem in tempelj uničena. (2. kra. 24:17) Toda med 11-letnim Zedekijevim kraljevanjem so Judovo pretresali veliki družbeni in politični nemiri. Jeremija je očitno moral brezpogojno zaupati Tistemu, ki ga je postavil za preroka.

19. Kako so se Jeremijevi sodobniki odzvali na njegovo sporočilo in zakaj naj bi te to zanimalo?

¹⁹ Postavi se v Jeremijev položaj. Od Josijevih dni naprej je lahko videl, da je Božje ljudstvo trpelo, ker so si okoliški narodi želeli podjarmiti deželo. Poleg tega je bil priča temu, kako so njegovi rojaki duhovno nazadovali. Vendar je vedel, da se bodo stvari še poslabšale. Ljudje iz njegovega rodnega kraja so mu rekli: »Ne prerokuj v Jehovovem imenu, da te ne bodo naše roke umorile.« (Jer. 11:21) Tudi ko so se Jeremijeve prerokbe uresničile, so Judje dejali: »Besede, ki si nam jo govoril v Jehovovem imenu, ne bomo poslušali.« (Jer. 44:16) Toda v nevarnosti so bila življenja, in enako je danes. Sporočilo, ki ga oznanjaš, prihaja od Jehova, prav kakor je Jeremijevo. Zato ti lahko to, da preučiš, kako je Jehova zaščitil svojega preroka v obdobju pred padcem Jeruzalema, pomaga, da boš še bolj goreče oznanjeval.

20. Zakaj je bilo obdobje Zedekijevega vladanja za Jeremija še posebej težko? (Glej okvir na 29. strani.)

²⁰ Za Jeremija so bila leta, ko je vladal Zedekija, morda najtežja v njegovi preroški službi. Zedekija je kakor številni njegovi predhodniki »delal [. . .] to, kar je slabo v Jehovovih očeh«. (Jer. 52:1, 2) Bil je podložen Babiloncem – Nebukadnezarju je celo moral priseči pri Jehovu, da bo podrejen babilonskemu kralju. Kljub temu se je čez čas uprl. Medtem pa so na Jeremija njegovi sovražniki močno pritiskali, da naj podpre upor. (2. krn. 36:13; Ezek. 17:12, 13)

21.–23. a) Kateri frakciji sta obstajali na Judovem med Zedekijevim vladanjem? b) Kakšnega ravnanja je bil Jeremija deležen zaradi svojega stališča in zakaj naj bi te to zanimalo?

²¹ Očitno so na začetku Zedekijevega vladanja prišli v Jeruzalem sli, ki so jih poslali kralji Edoma, Moaba, Amona, Tira in Sidona. Njihov namen je morda bil pripraviti Zedekija do tega, da bi se pridružil zavezništvu proti Nebukadnezarju. Toda Jeremija je Zedekiju prigovarjal, naj ostane podrejen Babilonu. Poleg tega je slom dal jarme, zato da bi ponazoril, da bi tudi njihovi narodi morali služiti Babiloncem. (Jer. 27:1–3, 14)c To sporočilo ni naletelo na odobravanje. Povrhu vsega je Jeremijevo nalogo, da oznani nepriljubljeno sporočilo, otežil še Hananija. Ta je bil lažni prerok, ki je v Božjem imenu javno zatrjeval, da bo babilonski jarem zlomljen. Jehova pa je po Jeremiju sporočil, da bo slepar Hananija v enem letu umrl. In tako se je tudi zgodilo. (Jer. 28:1–3, 16, 17)

²² Judovo je bilo zdaj razklano na dve frakciji – na tiste, ki so zagovarjali podrejenost Babilonu, in tiste, ki so spodbujali k uporu. Nazadnje se je Zedekija leta 609 pr. n. št. uprl, ko je iskal vojaško pomoč pri Egipčanih. Jeremija se je moral takrat spoprijeti z nacionalistično histerijo tistih, ki so podpirali upor. (Jer. 52:3; Ezek. 17:15) Nebukadnezar se je s svojo vojsko vrnil na Judovo, da bi zadušil upor, pri čemer je zavzel vsa Judova mesta in znova oblegal Jeruzalem. Jeremija je v tem kritičnem času sporočil Zedekiju in njegovim podložnikom, da bo Jeruzalem padel v roke Babiloncem. Tiste, ki bodo ostali v mestu, bo čakala smrt. Tisti, ki bodo šli iz mesta h Kaldejcem, pa bodo preživeli. (Beri Jeremija 21:8–10; 52:4.)

²³ Judovi knezi so trdili, da Jeremija sodeluje z Babilonci. Ko jim je povedal, da to ni res, so ga pretepli in zaprli v ječo. (Jer. 37:13–15) Kljub temu Jeremija ni hotel omiliti Jehovovega sporočila. Zato so knezi prepričali Zedekija, naj Jeremija usmrti. Preroka so vrgli v prazen vodni zbiralnik, v katerem bi lahko sredi globokega blata umrl. Toda rešil ga je Etiopijec Ebed Meleh, ki je služil v kraljevi hiši. (Jer. 38:4–13) Kako pogosto so bili v novejšem času Jehovovi služabniki v smrtni nevarnosti, ker se zaradi svoje vesti niso hoteli vpletati v politične spore! Očitno te lahko ta Jeremijeva izkušnja okrepi, da se boš mogel spoprijeti s preizkušnjami in da jih boš premagal.

24. Opiši dogodke, ki so se zvrstili leta 607 pr. n. št.

²⁴ Leta 607 pr. n. št. so Babilonci naposled le prodrli skozi jeruzalemsko obzidje, in mesto je padlo. Nebukadnezarjeva vojska je požgala Jehovov tempelj, razdejala mestno obzidje in pobila Judove dostojanstvenike. Zedekija je sicer skušal pobegniti, vendar so ga ujeli in pripeljali pred njegovega zavojevalca. Zedekijeve sinove so pomorili pred njegovimi očmi, nato pa ga je Nebukadnezar dal oslepiti, vkleniti in odvesti v Babilon. (Jer. 39:1–7) Da, Jeremijeve besede glede Judovega in Jeruzalema so se izpolnile. Vendar se Božji prerok ni veselil, ampak je objokoval nesrečo svojega ljudstva. O njegovih občutkih lahko beremo v biblijski knjigi Žalostinke. Branje te knjige nas bo gotovo močno presunilo.

25., 26. a) Kaj se je dogajalo po padcu Jeruzalema? b) Kako so se Jeremijevi sodobniki odzvali na to, kar jim je sporočil po padcu Jeruzalema?

²⁵ Kaj se je dogajalo z Jeremijem, medtem ko so se odvijali ti dramatični dogodki? Jeruzalemski knezi so ga zaprli, toda Babilonci so po zavzetju Jeruzalema z njim ravnali prijazno in ga osvobodili. Kasneje se je Jeremija znašel med skupino Judov, ki so jih peljali v ujetništvo, vendar je bil izpuščen na prostost. Njegovo delo v Božji službi še ni bilo končano, saj se je moral posvetiti preživelim. Nebukadnezar je v osvojeni deželi za upravitelja postavil Gedalija in Judom, ki so ostali tam, obljubil mir, dokler bodo služili njemu, babilonskemu kralju. Vendar so nekateri nezadovoljni Judje na Gedalija naredili atentat. (Jer. 39:13, 14; 40:1–7; 41:2) Jeremija je spodbujal preostale Jude, naj ostanejo v deželi in naj se ne bojijo babilonskega kralja. Toda voditelji so razglasili Jeremija za lažnivca in zbežali v Egipt, s seboj pa so na silo odpeljali tudi Jeremija in Baruha. Jeremija je nato prerokoval, da bo Nebukadnezar vdrl tudi v to deželo in si jo pokoril ter da bo nad judovske begunce zgrnil nesrečo. (Jer. 42:9–11; 43:1–11; 44:11–13)

²⁶ Jeremijevi rojaki znova niso hoteli poslušati pravega Božjega preroka. Zakaj? »Odkar [. . .] smo nehali zažigati daritve ‚nebeški kraljici‘ in ji izlivati pitne daritve,« so razglabljali, »nam primanjkuje vsega in nas pokončujeta meč in lakota.« (Jer. 44:16, 18) V kako žalostnem duhovnem stanju so bili Jeremijevi sodobniki! Po drugi strani pa je za nas spodbudno vedeti, da nepopoln človek lahko ostane zvest Jehovu tudi, če ga obdajajo nezvesti posamezniki.

27. Kaj vemo o zadnjih letih Jeremijeve preroške službe?

²⁷ Zadnje, o čemer je pisal Jeremija, je to, da je Nebukadnezarjev naslednik Evil Merodah iz ječe izpustil Jojahina, kar se je zgodilo leta 580 pr. n. št. (Jer. 52:31–34) Jeremija je bil takrat gotovo star že kakih 90 let. O preostanku njegovega življenja pa ni nobenih zanesljivih informacij. Svoja zadnja leta je verjetno preživel v Egiptu in tam umrl zvest po dobrih 65 letih posebne službe Jehovu. Služil je takrat, ko se je spodbujalo k pravemu čaščenju, kot tudi v dolgih letih, ko ga je vse naokrog obdajalo odpadništvo. Nekateri bogaboječi ljudje so mu prisluhnili, vendar je večina njegova sporočila zavrnila in mu celo odkrito nasprotovala. Ali bi zaradi tega lahko rekli, da je Jeremiju naloga spodletela? Nikakor ne! Že na samem začetku mu je Jehova povedal: »Bojevali se bodo proti tebi, vendar te ne bodo premagali, saj ‚sem jaz s teboj‘.« (Jer. 1:19) Kot Jehovove priče imamo podobno nalogo kot Jeremija, zato lahko pričakujemo podoben odziv. (Beri Matej 10:16–22.) Kaj vse se torej lahko naučimo od Jeremija in kakšen odnos naj bi imeli do svoje oznanjevalske naloge? Poglejmo si odgovor.