»Jehova je izvršil svoj namen«

 1. Kaj je Jeremija rekel o Jehovovih prerokbah po uničenju Jeruzalema?

JERUZALEM je bil v ruševinah. Njegovi osvajalci, Babilonci, so ga zažgali in nad pogoriščem se je še vedno dvigoval dim. Jeremija se je lahko spomnil, kako strašljivo so kričali tisti, ki so jih morili osvajalci. Bog mu je vnaprej povedal, kaj se bo zgodilo, in natanko tako so se stvari odvijale. »Jehova je izvršil svoj namen,« je zavzdihnil. Kako tragičen je bil padec Jeruzalema! (Beri Žalostinke 2:17.)

 2. Izpolnitev katere stoletja stare prerokbe je doživel Jeremija?

² Da, Jeremija je na lastne oči videl izpolnitev mnogih, tudi starodavnih prerokb, ki so bile posredovane Božjemu ljudstvu. Stoletja prej je Mojzes povedal Izraelcem, kako se bo končalo zanje, če bodo ubogali Boga, in kako, če ga ne bodo ubogali – doletel jih bo bodisi »blagoslov« bodisi »prekletstvo«. Jehova je svojemu ljudstvu želel najboljše, želel je, da bi bili deležni blagoslovov. Prekletstva, ki bi jih doletela zaradi nepokorščine, pa bi bila grozovita. Mojzes je svaril – in Jeremija je to svarilo ponovil – da bodo tisti, ki se ne menijo za Jehova in mu nasprotujejo, celo »jedli meso svojih sinov in meso svojih hčera«. (5. Mojz. 30:19, 20; Jer. 19:9; 3. Mojz. 26:29) Nekateri so se takrat morda spraševali, ali bi se kaj tako strašnega lahko v resnici zgodilo. No, to se je zgodilo, in sicer med babilonskim obleganjem, ko je vladalo pomanjkanje hrane. »Roke sočutnih žena so kuhale svoje otroke,« je poročal Jeremija. »Z njimi so se hranili ob razdejanju hčere mojega ljudstva.« (Žal. 4:10) Kakšna tragedija!

 3. S kakšnim namenom je Bog pošiljal k svojemu ljudstvu preroke?

³ Seveda Jehova prerokov, kot je bil Jeremija, ni pošiljal zgolj zato, da bi naznanil prihajajočo pogubo. Hotel je, da bi mu njegovo ljudstvo znova pričelo zvesto služiti. Hotel je, da se grešniki pokesajo. To dejstvo je poudaril Ezra, ko je dejal: »Jehova, Bog njihovih praočetov, jih je po svojih slih nenehno opominjal, ker sta se mu njegovo ljudstvo in prebivališče smilila.« (2. krn. 36:15; beri Jeremija 26:3, 12, 13.)

 4. Kakšna čustva je v Jeremiju zbujalo sporočilo, ki ga je razglašal?

⁴ Jeremiju se je tako kot Jehovu ljudstvo smililo. To lahko vidimo iz besed, ki jih je izrekel pred padcem Jeruzalema. Nesreča, ki jim je visela nad glavo, ga je močno vznemirjala. Tej katastrofi bi se lahko ognili, če bi ljudje le poslušali in ubogali, kar jim je sporočal! Skušaj si predstavljati, kakšna čustva so se vnemala v Jeremiju, ko je razglašal Božje sporočilo. »O moja notranjost, moja notranjost!« je tožil. »V srcu čutim hudo bolečino. Srce drhti v meni. Ne morem molčati, saj je moja duša slišala glas roga, znak za boj.« (Jer. 4:19) Enostavno ni mogel molčati o prihajajoči nesreči.

 5. Zakaj je bil Jeremija prepričan o izpolnitvi tega, kar je oznanjal?

⁵ Zakaj je lahko bil Jeremija prepričan, da se bo to, kar je prerokoval, res zgodilo? (Jer. 1:17; 7:30; 9:22) Bil je veren človek, ki je preučeval Svete spise in je vedel, da je Jehova Bog, čigar prerokbe se uresničijo. Zgodovina je pričala o tem, da je Jehova zmožen napovedati dogodke, ki se s človeškega zornega kota zdijo nemogoči, na primer osvoboditev Izraelcev iz suženjstva v Egiptu. Jeremija je poznal pripoved iz Druge Mojzesove knjige in besede enega od očividcev. Jozue je rojake spomnil: »Dobro veste z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da ni ostala neizpolnjena niti ena beseda od vseh obljub, ki vam jih je govoril vaš Bog Jehova. Vse so se izpolnile. Niti ena beseda ni ostala neizpolnjena.« (Joz. 23:14)

6., 7. a) Zakaj naj bi te zanimala Jeremijeva preroška oznanila? b) Kaj ti bo pomagalo, da boš prepričan o izpolnitvi tega, kar oznanjaš?

⁶ Zakaj naj bi bil še naprej pozoren na prerokbe, ki jih je posredoval Jeremija? Kot prvo zato, ker je imel Jeremija upravičen razlog, da se je zanašal na izpolnitev Jehovovih besed. Kot drugo zato, ker se nekatere stvari, ki jih je Bog naznanil po Jeremiju, danes izpolnjujejo, izpolnitev drugih pa boš še videl. Kot tretje zato, ker je bil Jeremija zaradi števila naznanil, izrečenih v Božjem imenu, pa tudi zaradi vneme, s katero jih je razglašal, izjemen Božji služabnik. »Jeremija je velikan celo med preroki,« meni neki učenjak. Veljal je za tako pomembnega preroka v zgodovini komuniciranja med Bogom in njegovim ljudstvom, da so bili nekateri glede Jezusa, ko so ga slišali govoriti, prepričani, da je Jeremija. (Mat. 16:13, 14)

⁷ Kakor Jeremija tudi ti živiš v času, ko se izpolnjujejo ključne biblijske prerokbe. In kakor Jeremija moraš ostati prepričan o zanesljivosti Božjih obljub. (2. Pet. 3:9–14) Kako ti lahko to uspe? Tako da še naprej krepiš svojo prepričanost o neizpodbitni zanesljivosti Božje preroške Besede. S tem ciljem v mislih bomo v tem poglavju pregledali nekaj prerokb, ki jih je Jeremija razglasil in katerih izpolnitev je sam videl. Obravnavali bomo tudi takšne, ki so se izpolnile kasneje, pa tudi nekatere, ki se tičejo tebe in bodo vplivale na tvojo prihodnost. Naj ti ta pregled pomaga, da boš še bolj zaupal Jehovovi preroški Besedi, tako da boš še bolj prepričan, da bo Jehova »izvršil svoj namen«. (Žal. 2:17)

8., 9. Katera je ena od posebnosti Biblije?

⁸ Veliko je takih, ki skušajo napovedati prihodnost. Samo pomisli na ekonomiste, politike, spiritiste in vremenoslovce. Nedvomno si opazil, kako težko je točno napovedati celo nekaj preprostega – na primer, kaj se bo zgodilo v naslednjih dnevih ali tednih. Toda natančne prerokbe so ena od posebnosti Biblije. (Iza. 41:26; 42:9) Vse, kar je Jeremija prerokoval v zvezi z bližnjo ali daljno prihodnostjo, se je vsekakor uresničilo ali pa se še bo. Marsikaj, kar je napovedal, se je nanašalo na posameznike in narode. Najprej poglejmo nekaj prerokb, ki so se izpolnile med Jeremijevim življenjem.

⁹ Kdo danes lahko predvidi, kakšne bodo razmere v svetu čez eno leto ali dve? Na primer, kateri analitik mednarodne politike lahko točno napove, ali bo prišlo do prerazporeditve političnih sil? Jeremija pa je, ker ga je navdihnil Bog, napovedal, da bo Babilon razširil svoje ozemlje. Babilon je bil po njegovih besedah »zlata čaša«, s katero bo Jehova izlil svojo jezo nad Judovo in nad številna bližnja mesta in narode ter jih prisilil v suženjstvo. (Jer. 51:7) In prav temu so bili priče Jeremija in njegovi sodobniki. (Primerjaj Jeremija 25:15–29; 27:3–6; 46:13.)

10. Kaj je Jehova napovedal glede štirih judovskih kraljev?

¹⁰ Jehova je po Jeremiju napovedal tudi končno usodo štirih judovskih kraljev. Za Joahaza oziroma Šaluma, sina kralja Josija, je napovedal, da bo odpeljan v pregnanstvo in da se ne bo več vrnil na Judovo. (Jer. 22:11, 12) In tako se je tudi zgodilo. (2. kra. 23:31–34) Bog je objavil, da bodo Joahazovega naslednika, Jojakima, pokopali »tako kakor osla«. (Jer. 22:18, 19; 36:30) Biblija ne navaja, kako je umrl, niti, kaj se je zgodilo z njegovim truplom, izvemo pa, da ga je med obleganjem nasledil njegov sin Jojahin. Jeremija je napovedal, da bo Jojahin (znan tudi po imenih Konija in Jekonija) pregnan v Babilon in da bo tam umrl. (Jer. 22:24–27; 24:1) Tudi to se je zgodilo. Kako pa je bilo z zadnjim kraljem, z Zedekijem? Jeremija je napovedal, da bo izročen v roke sovražnikom, ki mu ne bodo milostni. (Jer. 21:1–10) Kaj se je zgodilo? Sovražniki so ga ujeli. Pred njegovimi očmi so pomorili njegove mlade sinove, nato pa so ga oslepili in odpeljali v Babilon, kjer je potem tudi umrl. (Jer. 52:8–11) Da, vse te prerokbe so se uresničile.

11. Kdo je bil Hananija in kaj je Jehova napovedal zanj?

¹¹ V 28. poglavju Jeremijeve knjige smo prebrali, da je med Zedekijevim vladanjem lažni prerok Hananija izpodbijal to, kar je Jehova napovedal po Jeremiju glede babilonskega gospodovanja nad Jeruzalemom. Ne meneč se za Božjo besedo, je Hananija trdil, da bo suženjski jarem, ki ga je Nebukadnezar nadel Judom in drugim narodom, zlomljen. Toda Jehova je Jeremija navdihnil, da je razkrinkal Hananijevo laž, da je ponovno povedal, da bodo mnogi narodi morali služiti Babiloncem, in da je lažnemu preroku dejal, da bo še isto leto umrl. In prav tako se je zgodilo. (Beri Jeremija 28:10–17.)

12. Kako se je večina Jeremijevih sodobnikov odzvala na njegovo osrednje preroško sporočilo?

¹² Seveda so se prerokbe, ki jih je Bog sporočil Jeremiju, večinoma tikale padca Jeruzalema. Jeremija je vedno znova svaril, da bo mesto padlo, če se ne bodo Judje pokesali, ker so malikovali, ravnali krivično in nasilno. (Jer. 4:1; 16:18; 19:3–5, 15) Med Jeremijevimi sodobniki je bilo veliko takih, ki so bili mnenja, da Jehova ne bo nikoli dopustil kaj takega. V Jeruzalemu je namreč stal njegov tempelj. Le kako bi lahko dovolil, da bi bil ta sveti kraj uničen? Mislili so, da do tega ne bo nikoli prišlo. Vendar veš, da Jehova ne laže. Jehova je izvršil svoj namen. (Jer. 52:12–14)

13. a) V čem so današnji časi podobni Jeremijevim? b) Zakaj naj bi te zanimalo to, kar je Bog obljubil nekaterim posameznikom v Jeremijevih dneh?

¹³ Danes smo Božji služabniki v podobnih okoliščinah, kot so bili posamezniki, ki so bili zvestovdani Jehovu v Jeremijevih dneh. Vemo, da bo Jehova kmalu zgrnil nesrečo nad vse, ki nočejo poslušati njegovih svaril. Toda njegove preroške obljube nas lahko hrabrijo, tako kot so tiste Jude, ki so se oklepali čistega čaščenja v Jeremijevih dneh. Rehabovci so bili zvesti Jehovu in so vestno izpolnjevali zapovedi svojega praočeta, zato je Bog rekel, da bodo preživeli padec Jeruzalema. In res so ga preživeli. O tem priča kasnejša omemba »Rehábovega sina Malkijája«, ki je med Nehemijevim upraviteljstvom pomagal pri obnovi Jeruzalema. (Neh. 3:14; Jer. 35:18, 19) Ebed Meleh je zaupal v Boga in podpiral Jeremija, zato mu je Jehova zagotovil, da bo preživel. (Jer. 38:11–13; 39:15–18) Podobno je Bog obljubil Jeremijevemu prijatelju Baruhu, da bo »za plen« dobil svojo »dušo«. (Jer. 45:1, 5) Kaj lahko skleneš glede na to, da so se te prerokbe izpolnile? Kaj misliš, kaj bo Jehova storil v tvojem primeru, če mu boš zvest? (Beri 2. Petrovo 2:9.)

14. Zakaj je bila Božja prerokba glede tega, da bodo Babilonci zavzeli Egipt, presenetljiva?

¹⁴ Bog je napovedal, da bo Nebukadnezar poleg Juda podjarmil tudi Egipt. (Jer. 25:17–19) To se je gotovo zdelo komaj verjetno, saj je bil Egipt mogočna sila, ki je gospodovala tudi Judu. (2. kra. 23:29–35) Po padcu Jeruzalema je preostanek Judov načrtoval, da bodo zapustili domovino in šli na varno v Egipt. To so hoteli narediti kljub temu, da jih je Jehova posvaril, naj tega ne delajo, in jim obljubil, da jih bo blagoslovil, če ostanejo na Judovem. Če pa bodo po drugi strani zbežali v Egipt, jih bo tam dohitel meč, ki so se ga bali. (Jer. 42:10–16; 44:30) Ne vemo, ali je Jeremija dočakal, da so Babilonci vdrli v Egipt, saj v svojem pisanju nič ne poroča o tem. Prepričani pa smo lahko, da so izraelski begunci doživeli izpolnitev Jehovove prerokbe, ko so Babilonci v začetku šestega stoletja pr. n. št. osvojili Egipt. (Jer. 43:8–13)

15., 16. Kako se je izpolnilo to, kar je Bog napovedal glede osvoboditve svojega ljudstva?

¹⁵ Jeremija je prerokoval tudi konec Babilona, sile, ki naj bi podjarmila Egipt. Stoletje prej, preden je Babilon nenadoma padel, je Jeremija točno napovedal, da se bo to zgodilo. Kako naj bi prišlo do padca? Božji prerok je napovedal, da bodo vode, ki so varovale mesto, »usahnile« in da se babilonski junaki ne bodo bojevali. (Jer. 50:38; 51:30) Te prerokbe so se podrobno izpolnile, ko so Medijci in Perzijci preusmerili tok reke Evfrat, prebredli rečno strugo in nato na presenečenje Babiloncev vkorakali v mesto. Verjetno se ti bo zdela enako pomenljiva prerokba, da bo mesto postalo nenaseljena pustinja. (Jer. 50:39; 51:26) Mogočni Babilon je še danes opustošen, kar priča o točnosti Božjih prerokb.

¹⁶ Jehova je po Jeremiju napovedal, da bodo Judje služili Babiloncem 70 let. Nato pa bo svoje ljudstvo pripeljal nazaj v domovino. (Beri Jeremija 25:8–11; 29:10.) Daniel je bil povsem prepričan o uresničitvi te prerokbe in je na podlagi nje izračunal, kdaj naj bi se končalo »opustošenje Jeruzalema«. (Dan. 9:2) »Da bi se izpolnila beseda, ki jo je Jehova objavil po Jeremijevih ustih,« je dejal Ezra, je Jehova »spodbudil duha perzijskega kralja Kira,« ki je osvojil Babilon, da bi poskrbel za vrnitev Judov v domovino. (Ezra 1:1–4) Po vrnitvi bi se Judje veselili miru in bi obnovili čisto čaščenje, kakor je napovedal Jeremija. (Jer. 30:8–10; 31:3, 11, 12; 32:37)

17. Pojasni, na katera dva dogodka se utegnejo nanašati Jeremijeve besede o »jokanju« v Rami.

¹⁷ Jeremija je zapisal tudi prerokbe, ki so se izpolnile veliko pozneje. Dejal je: »Jehova pravi takole: ‚V Rámi se sliši glas, žalovanje in bridko jokanje; Rahela joče za svojimi sinovi. Ne pusti, da bi jo tolažili zaradi njenih sinov, ker jih ni več.‘« (Jer. 31:15) Videti je, da so bili po opustošenju Jeruzalema leta 607 pr. n. št. ujeti Judje zbrani v Rami, mestu, ki leži kakih 8 kilometrov severno od Jeruzalema. Možno je, da so v Rami tudi usmrtili nekatere ujetnike. To je bila morda prva izpolnitev prerokbe, da bo Rahela jokala za svojimi »sinovi«. Toda več kot šest stoletij pozneje je dal kralj Herod pomoriti dečke v Betlehemu. Jeremijeve besede so, kot je pojasnil evangelist Matej, napovedale, kakšen bo odziv na ta pokol. (Mat. 2:16–18)

18. Kako se je izpolnila Božja prerokba glede Edoma?

¹⁸ Še neka druga prerokba se je izpolnila v prvem stoletju n. št. Bog je po Jeremiju napovedal, da bo eden od narodov, ki si jih bo Babilon podredil, tudi Edom. (Jer. 25:15–17, 21; 27:1–7) Toda to ni vse, kar je napovedal. Edom naj bi postal kakor Sodoma in Gomora. Nedvomno veš, kaj je to pomenilo – Edom naj bi postal nenaseljen za večne čase, prenehal naj bi obstajati. (Jer. 49:7–10, 17, 18) In točno to se je zgodilo. Kaj misliš, kje lahko danes še najdemo imeni Edom in Edomci? Na sodobnih zemljevidih? Ne. Najdemo ju predvsem v knjigah o staroveški in biblijski zgodovini ali na zemljevidih, ki prikazujejo tisto časovno obdobje. Jožef Flavij pripoveduje, da so bili Edomci prisiljeni sprejeti judovstvo v drugem stoletju pr. n. št. Kasneje, po uničenju Jeruzalema leta 70 n. št., pa so nehali obstajati kot narod.

19. Kaj nam Jeremijeva knjiga razodeva o Božji sposobnosti, da uresniči prerokbe?

¹⁹ Kot lahko vidiš, je Jeremijeva knjiga, poglavje za poglavjem, polna prerokb o posameznikih in narodih. Večina teh prerokb je že izpolnjena. Že samo zaradi tega dejstva je ta knjiga vredna, da ji nameniš pozornost in da jo preučuješ, saj potrjuje nekaj o tvojem velikem Bogu. Jehova je izvršil svoj namen in ga še bo. (Beri Izaija 46:9–11.) To lahko okrepi tvoje prepričanje, da se to, kar je napovedano v Bibliji, izpolni. Pravzaprav se izpolnitev nekaterih prerokb, ki jih je zapisal Jeremija, tiče neposredno tebe in tvoje prihodnosti. Preglejmo nekatere od teh v preostanku tega poglavja.

20.–22. Zakaj lahko rečemo, da imajo biblijske prerokbe, tudi nekatere iz Jeremijeve knjige, več kot eno izpolnitev? Navedi kakšen primer.

²⁰ Biblijska prerokba lahko ima več kot eno izpolnitev. To velja tudi za odgovor, ki ga je Jezus dal svojim učencem, ko so ga spraševali glede znamenja njegove »navzočnosti in sklenitve stvarnosti«. (Mat. 24:3) Njegove besede so se izpolnile v letih 66–70 n. št. Vendar je očitno, da se bodo določeni vidiki njegove prerokbe izpolnili šele med »veliko stisko«, ki bo doletela to celotno hudobno stvarnost. Ta stiska bo takšna, »kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli več ne bo«. (Mat. 24:21) Podobne vzporednice imajo prerokbe, ki jih je zapisal Jeremija. Nekatere so imele prvo izpolnitev leta 607 pr. n. št., pa tudi drugo, do katere je prišlo veliko kasneje, kot smo lahko videli v zvezi s prerokbo, da bo Rahela jokala »za svojimi sinovi«. (Jer. 31:15) Nekaj napovedi, ki jih je zapisal Jeremija, se nanaša na čas, v katerem živiš ti, in njihova uresničitev se tiče tebe osebno.

²¹ To lahko vidiš iz knjige Razodetje. Apostol Janez se je po navdihnjenju skliceval na prerokbe, ki jih je Jeremija izrekel glede konca Babilona leta 539 pr. n. št. V Razodetju najdemo podobnosti med tem predhodnim dogodkom in novodobnim dogajanjem, ki je izpolnitev Jeremijevih prerokb v večjem obsegu. Ena od njih zadeva padec velikega imperija – svetovnega imperija krive vere, imenovanega »Babilon Veliki«. (Raz. 14:8; 17:1, 2, 5; Jer. 50:2; 51:8) Napovedano je bilo, da bo Božje ljudstvo moralo oditi iz njega, da ne bi bilo deležno njegove usode. (Raz. 18:2, 4; Jer. 51:6) Prav tako je bilo rečeno, da se bodo vode Babilona Velikega, ki predstavljajo njegovo ljudstvo oziroma njegove privržence, izsušile. (Jer. 51:36; Raz. 16:12)

²² Čaka nas še izpolnitev obljube, da se bo Bog maščeval imperiju krive vere za grdo ravnanje z njegovim ljudstvom. Jehova mu bo povrnil »po njegovih dejanjih«. (Jer. 50:29; 51:9; Raz. 18:6) Opustošenje bo doletelo figurativne dežele, ki so pod oblastjo krive vere. (Jer. 50:39, 40)

23. Do katere duhovne obnove, ki jo je napovedal Jeremija, je prišlo v 20. stoletju?

²³ Kot si morda že opazil, imajo prerokbe, ki jih je posredoval Jeremija, tudi pozitiven vidik. Tako je napovedal, da bo v novejšem času na zemlji prišlo do obnove pravega čaščenja. Osvoboditev judovskih ujetnikov iz staroveškega Babilona ima svojo vzporednico v osvoboditvi Božjega novodobnega ljudstva iz Babilona Velikega, do katere je prišlo po ustanovitvi Kraljestva v nebesih. Jehova je poskrbel za duhovno obnovo, tako da ga je njegovo ljudstvo pričelo častiti na čist način, kar je bilo vzrok za zahvaljevanje in veselje. Blagoslovil je njihovo prizadevanje, da bi pomagali drugim, da se jim pridružijo pri čaščenju Boga in da uživajo v bogati duhovni hrani. (Beri Jeremija 30:18, 19.) Iz osebnih izkušenj tudi veš, da je Jehova v novejšem času izpolnil svojo obljubo, da bo dal svojemu ljudstvu pastirje – duhovno zrele može, ki resnično skrbijo za čredo in jo varujejo. (Jer. 3:15; 23:3, 4)

24. Katere dramatične Jeremijeve besede se bodo še izpolnile?

²⁴ V Jeremijevih besedah Božjemu staroveškemu ljudstvu najdemo tako obljubo o dobrih rečeh za zveste kot tudi svarilo pred uničenjem za tiste, ki se odvračajo od Jehova. Podobno je danes. Ni težko ugotoviti, kako pomembno je svarilo, ki se skriva v naslednjih besedah: »Tistega dne bodo pobiti od Jehova ležali od enega konca zemlje do drugega. Ne bodo jih objokovali, ne bodo jih zbirali, niti jih ne bodo pokopavali. Bodo kakor gnoj na površju zemlje.« (Jer. 25:33)

25. Katero odgovornost ima današnje Božje ljudstvo?

²⁵ Da, kakor Jeremija tudi mi živimo v kritičnih časih. Tako kot takrat je tudi danes to, ali bodo ljudje preživeli ali ne, odvisno od tega, kako se odzovejo na Jehovovo sporočilo. Današnji Božji služabniki nismo preroki. Nismo navdihnjeni, da bi kaj dodali k Jehovovim nezmotljivim besedam resnice, ki jih vsebuje Biblija. Vendar pa smo dobili nalogo, da oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu vse dni do konca te stvarnosti. (Mat. 28:19, 20) Če bi pred ljudmi skrivali, kaj se bo kmalu zgodilo, bi, povedano z biblijskim izrazom, »kradli« Jehovove besede, česar pa nikakor nočemo delati. (Beri Jeremija 23:30.) Odločeni smo, da njegovim besedam ne bomo jemali njihove moči in učinka. Mnoge prerokbe, ki jih je Jeremija razglasil po Božjem naročilu, so se že izpolnile. To nam zagotavlja, da se lahko povsem zanesemo na izpolnitev še preostalih. Ljudem moramo povedati, da bo Bog nedvomno »izvršil svoj namen« in »to, kar je zapovedal že pred davnimi časi«. (Žal. 2:17)

26. Katero prerokbo bomo pregledali v nadaljevanju?

²⁶ Nobeno pregledovanje Jeremijevega preroškega delovanja in sporočila ne bi bilo popolno, če ne bi posvetili pozornosti Jehovovim veličastnim obljubam, da bo s svojim ljudstvom sklenil »novo zavezo« in jim njene zakone zapisal v srce. (Jer. 31:31–33) Ta prerokba in njena izpolnitev, ki je neposredno povezana s teboj, je tema naslednjega poglavja.