Ali ti bodo Božje zaveze koristile

»‚V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi.‘ Potemtakem so z verujočim Abrahamom vred blagoslovljeni tudi tisti, ki verujejo.« – GAL. 3:8, 9, EI.

 1. Kaj pričuje zgodovina o učinkih številnih vladavin?

NEKATERE evropske vladarje so v 18. stoletju imenovali »dobrohotni [ali prosvetljeni] despoti«. ‚Imeli so dobre namene, ko so vladali svojim ljudem z očetovsko dobroto, toda njihovi načrti so šli po zlu in njihove reforme so doživele neuspeh.‘a (The Encyclopedia Americana) To je bil glavni povod za revolucije, ki so kmalu zajele Evropo.

2., 3. Po čem se Jehova razlikuje od drugih vladarjev?

² Kako zelo se Jehova razlikuje od nepredvidljivih človeških vladarjev. Zlahka smo uvideli, da človeštvo nujno potrebuje spremembo, ki bo končno pomenila pravo zdravilo za krivičnost in trpljenje. Ni pa se nam treba bati, da je to Božje ukrepanje odvisno od nekakšne muhavosti. V najbolj razširjeni knjigi na svetu je potrdil svojo obljubo, da bo verujočemu človeštvu priskrbel večne blagoslove. To se bo zgodilo ne glede na prejšnjo narodno pripadnost ali raso ljudi in ne glede na njihovo izobrazbo ali družbeni položaj. (Gal. 3:28) Ali se lahko na to zaneseš?

³ Apostol Pavel je navedel del zagotovila, ki ga je Bog dal Abrahamu: »Resnično, obilno te bom blagoslovil.« Pavel je dodal, da »Bog ne more lagati« in da bomo zato »imeli krepko tolažilo mi, ki smo pribežali oprijeti se ponujenega nam upanja«. (Hebr. 6:13–18) Z upoštevanjem vrstnega reda, po katerem je Bog položil osnovo za izpolnitev tega, pa se lahko naše zaupanje v te blagoslove še bolj okrepi.

 4. Kako je Jehova uporabil različne zaveze, da bi izpolnil svoj namen?

⁴ Do sedaj smo že govorili o tem, da je Bog sklenil z Abrahamom zavezo, ki je vključevala tudi seme, ki bo uporabljeno pri blagoslavljanju »vseh narodov na zemlji«. (1. Mojz. 22:17, 18) Izraelci so postali telesno seme, toda v pomembnejšem duhovnem smislu je glavni del Abrahamovega semena postal Jezus Kristus. Jezus je bil tudi Sin ali Seme Večjega Abrahama, Jehove. Kristjani, ki »pripadajo Kristusu«, sestavljajo drugotni del Abrahamovega semena. (Gal. 3:16, 29) Potem ko je oblikoval Abrahamsko zavezo, je Bog začasno dodal zavezo postave z izraelskim narodom. Ta je dokazala, da so Izraelci bili grešniki, ki so potrebovali stalnega duhovnika in popolno žrtev. Varovala pa je tudi rod tega Semena in ga pomagala prepoznati. Zaveza postave je tudi pokazala, da bo Bog na nek način proizvedel narod kraljev-duhovnikov. Čeprav je postava še vedno veljala, je Bog sklenil zavezo z Davidom, da bi v Izraelu imel kraljevsko dinastijo. Davidova zaveza za kraljestvo je opozarjala tudi na nekoga, ki bo trajno vladal nad vso zemljo.

 5. Katera vprašanja ali probleme je še vedno treba rešiti?

⁵ Pa vendar so nekateri vidiki ali cilji teh zavez izgledali nepopolni oziroma potrebni pojasnila. Če bi na primer obljubljeno Seme bil kralj iz Davidovega rodu, kako bi lahko bil stalni duhovnik, ki bi storil več od svojih predhodnikov? (Hebr. 5:1; 7:13, 14) Ali bi lahko ta kralj vladal še kje drugje, razen v omejenem zemeljskem področju? Kako se lahko drugotni del semena usposobi, da bi lahko pripadal družini Večjega Abrahama? In če bi jim to uspelo, kakšno oblast bi imeli, ker večina med njimi ne poteka od Davida? Poglejmo si, kako je Bog sprejel zakonite ukrepe, da bi oblikoval dodatne zaveze, ki so uredile ta vprašanja in odprle pot našim večnim blagoslovom.

Zaveza za nebeškega duhovnika

6., 7. a) Katero dodatno zavezo je Jehova sklenil po Psalmu 110:4? b) Kako nam dogodki iz preteklosti pomagajo razumeti to dodano zavezo?

⁶ Kot smo videli je Bog znotraj zaveze postave sklenil z Davidom zavezo za potomca (seme), ki bo trajno vladal nad zemeljskim področjem. Jehova pa je Davidu razkril tudi prihod stalnega duhovnika. David je zapisal: »Prisegel je Jehova in ne bode se kesal: ‚Ti si duhovnik vekomaj po redu Melhizedekovem!‘« (Ps. 110:4) Kaj se je skrivalo za Božjo prisego, ki je pomenila osebno zavezo med Jehovo in Duhovnikom, ki bo nastopil?

⁷ Melhizedek je bil kralj starodavnega Salema, mesta, ki je očitno stalo na kraju, kjer je pozneje bilo zgrajeno mesto Jeruzalem (v to ime je vključena beseda »Salem«). Poročilo o Abrahamovih stikih z njim odkriva, da je ta kralj častil »Najvišjega Boga«. (1. Mojz. 14:17–20) Vendar Božja izjava iz Psalma 104:4 naznanja, da je Melhizedek bil tudi duhovnik, zaradi česar je bil edinstvena osebnost. Bil je kralj in duhovnik in služil je tam, kjer so pozneje Davidovi kralji in levitski duhovniki opravljali svoje naloge, ki so jih dobili od Boga.

 8. S kom je bila sklenjena zaveza za Melhizedeku podobnega duhovnika in s kakšnim rezultatom?

⁸ Pavel nas seznanja z dodatnimi podrobnostmi o tej zavezi za Melhizedeku podobnega duhovnika. Tako na primer pravi, da je Jezusa »Bog proglasil za velikega duhovnika po redu Melhizedekovem«. (Hebr. 5:4–10; 6:20; 7:17, 21, 22) Čeprav je Melhizedek očitno imel človeške starše, pa nikjer ne najdemo njegovega rodovnika. Tako je Jezus bil za duhovniško službo imenovan neposredno od Boga in je ni podedoval po pisnem Melhizedekovem rodovniku. Jezusova duhovniška služba ne bo predana nasledniku, saj ima »nespremenljivo duhovništvo«. To je res, saj bodo koristi njegove duhovniške službe večne. Resnično smo blagoslovljeni, ker imamo duhovnika, ki lahko »popolnoma reši tiste, ki se po njem bližajo Bogu« in lahko verne večno poučuje in vodi. (Hebr. 7:1–3, 15–17, 23–25)

9., 10. Kako spoznanje o tej peti zavezi širi naše razumevanje o tem, kako bo Bog izpolnil svoj namen?

⁹ Nadaljnje pomembno dejstvo je, da Jezus kot kralj-duhovnik ne bo vladal samo v zemeljskem področju. Ko je David omenil zavezo za Melhizedeku podobnega duhovnika, je obenem zapisal tudi tole: »Rekel je Jehova mojemu Gospodu: ‚Sedi meni na desni, dokler ne denem sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje.‘« Iz tega torej vidimo, da naj bi Jezus, Davidov Gospod, imel v nebesih mesto ob Jehovi, kar se je zgodilo ob njegovem vnebohodu. V nebesih lahko Kristus izvaja svojo oblast skupaj z Očetom, da bi si podložil sovražnike in izvršil obsodbe. (Ps. 110:1, 2; Ap. dela 2:33–36; Hebr. 1:3; 8:1; 12:2)

¹⁰ Ko smo izvedeli za to peto zavezo, se nam je razširil pogled na urejen, celovit način, s katerim bo Jehova izvršil svoj namen. To pomeni, da bo glavni del semena kot duhovnik služil tudi v nebesih in da bo kot kralj-duhovnik vladal vsemu svetu. (1. Pet. 3:22)

Nova zaveza in drugotni del Semena

11. Kateri problemi so obstojali glede drugotnega dela semena?

¹¹ Ko smo predtem pregledovali Abrahamsko zavezo, smo ugotovili, da je Jezus z naravno pravico postal glavni del semena. Izvira namreč neposredno od patriarha Abrahama in kot popolnega človeka ga je za Sina sprejel Večji Abraham. Kaj pa bo z ljudmi, ki so dobili prednost, da postanejo drugotni del Abrahamovega semena, z ‚dediči obljube‘? (Gal. 3:29) Kot nepopolni ljudje, pripadniki družine grešnega Adama, ne ustrezajo pogojem, da bi postali del družine Večjega Abrahama, Jehove. Kako bi se dalo premagati ovire, povezane z nepopolnostjo? Za ljudi bi to bilo nemogoče, za Boga pa ne. (Mat. 19:25, 26)

12., 13. a) Kako je Bog napovedal nadaljnjo zavezo? b) Katera posebna značilnost te zaveze zasluži našo pozornost?

¹² Ko je postava še vedno veljala, je Bog po svojem preroku napovedal: »Sklenem s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo. Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njih očeti. ... ‚To zavezo z menoj so prelomili.‘ ... Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. ... ‚Spoznajte Jehovo!‘ Vsi me bodo poznali. ... Zakaj njih krivdo odpuščam in njih greha se ne spominjam več.« (Jer. 31:31–34, EI)

¹³ Upoštevaj, da je značilnost te nove zaveze bila odpuščanje grehov in očitno v tem smislu ta zaveza ‚ni bila kakor‘ določbe o živalskih žrtvah v postavi. Jezus je to pojasnil na dan svoje smrti. Potem ko se je svojim učencem pridružil pri slavljenju pashe kot je to zahtevala postava, je Kristus vpeljal Gospodovo spominsko večerjo. Na tem letnem slavju je bil ponujen kelih vina, za katerega je Jezus dejal: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.« (Luk. 22:14–20, EI)

14. Zakaj je nova zaveza pomembna, da bi se proizvedel drugotni del semena?

¹⁴ Nova zaveza je torej pričela delovati po Jezusovi krvi. Na osnovi take popolne žrtve je lahko Bog enkrat za vselej ‚odpustil krivdo in greh‘. Pomisli, kaj je to pomenilo! Ker je Bog predanim ljudem iz Adamove družine lahko popolnoma oprostil njihove grehe, jih je lahko imel za brezgrešne in jih rodil kot duhovne sinove Večjega Abrahama in nato pomazilil s svojim svetim duhom. (Rim. 8:14–17) Tako nova zaveza, ki je pričela veljati na osnovi Jezusove žrtve, omogoča njegovim učencem, da lahko postanejo drugotni del Abrahamovega semena. Pavel je pisal: »[Jezus je] s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je Hudiča, in odrešil [je] tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse življenje vklepal v sužnost. Ne zavzema se namreč za angele ampak za Abrahamovo potomstvo [seme].« (Hebr. 2:14–16; 9:14)

15. Kateri dve stranki sta sklenili novo zavezo?

¹⁵ Katere stranke so vključene v to zavezo, če je Jezus Posrednik in pravno veljavna žrtev nove zaveze? Jeremija je napovedal, da bo Jehova sklenil to zavezo z »Izraelovo hišo«. S katerim Izraelom? Ne s telesnim Izraelom, ki je obrezan po postavi, saj je zaradi nove zaveze prejšnja zaveza zastarala. (Hebr. 8:7, 13) Bog se je sedaj ukvarjal z Judi in pogani, ki so bili zaradi vere simbolično ‚po duhu obrezani na srcu‘. To se sklada z njegovo izjavo, da bo tistim v novi zavezi ‚svoje postave zapisal v njih srca‘. (Rim. 2:28, 29, EI; Hebr. 8:10, EI) Pavel je takšne duhovne Jude imenoval »Božji Izrael«. (Gal. 6:16; Jak. 1:1)

16. Kako pomaga nova zaveza spolniti tisto, o čemer piše v 2. Mojzesovi knjigi 19:6?

¹⁶ Sedaj, ko se je Bog ukvarjal z duhovnim Izraelom, so se odprla vrata priložnosti. Ko je Bog uveljavil postavo, je za Izraelce dejal, da so mu postali »kraljestvo duhovnikov in svet narod«. (2. Mojz. 19:6) Dejansko pa telesni Izrael ni nikoli mogel in tudi ni postal narod, v katerem bi vsi bili kralji-duhovniki. Judje in pogani, ki so bili sprejeti kot drugotni del Abrahamovega semena, pa lahko postanejo kralji-duhovniki.b Apostol Peter je to potrdil, ko je takšnim dejal: »Vi ste rod izvoljeni, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme.« Pisal je tudi o ‚neminljivi dediščini, ki je bila zanje prihranjena v nebesih‘. (1. Pet. 1:4; 2:9, 10)

17. Zakaj je nova zaveza »boljša« od zaveze postave?

¹⁷ Tako nova zaveza deluje skupaj s prej nastalo Abrahamsko zavezo, da bi proizvedla drugotni del semena. Ta nova zaveza med Jehovo in duhovno rojenimi kristjani dopušča oblikovanje nebeškega naroda kraljev-duhovnikov v kraljevski družini Večjega Abrahama. Zato razumemo, zakaj je Pavel dejal, da je to ‚boljša zaveza, ki se zakonito opira na boljše obljube‘. (Hebr. 8:6, NS) V te obljube je vključen tudi blagoslov, da bo Božja postava vpisana v srca predanih oseb, katerih grehi so pozabljeni in ki vsi ‚od najmlajšega do najstarejšega, poznajo Jehovo‘. (Hebr. 8:11, EI)

Jezusova zaveza za kraljestvo

18. V katerem smislu do sedaj obravnavane zaveze ne predstavljajo popolne izvršitve Božjega namena?

¹⁸ Če pogledamo šest zavez, ki smo jih obravnavali, se nam lahko zdi, da je Jehova zakonito uredil vse, kar je potrebno za spolnitev njegovega namena. Toda Sveto pismo omenja še eno zavezo, ki je povezana s tem, kar smo obravnavali, zavezo, ki omenja dodatne vidike te pomembne zadeve. Duhovno rojeni kristjani upravičeno pričakujejo, da jih bo ‚Gospod osvobodil vsakega zla in rešil v svoje nebeško kraljestvo‘. (2. Tim. 4:18) V nebesih bodo narod kraljev-duhovnikov, toda nad katerim področjem bodo vladali? Takrat, ko vstanejo in pridejo v nebesa, je Kristus že tam kot popolni veliki duhovnik. Prav tako bo vstal kot kralj, ki bo vladal vsemu svetu. (Ps. 2:6–9; Raz. 11:15) Kaj bodo počeli drugi kralji-duhovniki?

19. Kdaj in kako je bila sklenjena pomembna sedma zaveza?

¹⁹ Zvečer 14. nisana 33. leta našega štetja, ko je Jezus vpeljal Gospodovo spominsko večerjo in omenil ‚novo zavezo v svoji krvi‘, je spregovoril o nadaljnji, sedmi zavezi, o kateri razpravljamo. Svojim zvestim apostolom je dejal: »Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah in z vami sem sklenil zavezo za kraljestvo, kakor je moj Oče sklenil zavezo z mano, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih, da bi sodili dvanajstim izraelskim plemenom.« (Luk. 22:20, 28–30, NS) Podobno kot je Oče sklenil zavezo z Jezusom, da bo Melhizedeku podoben duhovnik, tako je Kristus sklenil lastno zavezo s svojimi lojalnimi sledilci.

20. S kom je bila sklenjena zaveza za kraljestvo in zakaj? (Dan. 7:18; 2. Tim. 2:11–13)

²⁰ Enajst apostolov je gotovo vztrajalo z Jezusom v preizkušnjah in kot je razvidno iz zaveze, bodo sedeli na prestolih. Nadalje pa besede iz Razodetja 3:21 dokazujejo, da bodo vsi duhovno rojeni kristjani, ki se izkažejo zvesti, sedli na nebeške prestole. Tako gre za zavezo z vsemi 144 000, ki so bili odkupljeni z Jezusovo krvjo, da bi bili vzeti v nebesa kot duhovniki in da bi »kot kralji vladali nad zemljo«. (Raz. 1:4–6; 5:9, 10, NS; 20:6) Zaveza, ki jo je z njimi sklenil Jezus, jih združi z njim pri vladanju nad njegovim področjem. V nekem smislu je to tako, kot če bi se nevesta iz ugledne družine poročila z vladajočim monarhom. S tem tudi sama sodeluje pri njegovem kraljevanju. (Jan. 3:29; 2. Kor. 11:2; Raz. 19:7, 8)

21., 22. Katere blagoslove lahko pričakujemo zaradi tistega, kar je bilo s temi zavezami doseženo?

²¹ Kakšne koristi bo to prineslo poslušnemu človeštvu? Jezus in 144 000 ne bodo podobni dobrohotnim despotom, ki niso »našli nobenih pravih rešitev«. Namesto tega imamo zagotovilo, da je Jezus veliki duhovnik, ki je bil ‚preizkušen v vsem kakor mi, a brez greha‘. Zato lahko razumemo, zakaj ‚sočustvuje‘ z ljudmi in njihovimi slabostmi in zakaj se lahko »druge ovce« enako kakor maziljeni kristjani po Kristusu bližajo Božjemu prestolu »s srčno zaupnostjo«. Tako lahko ‚dosežejo usmiljenje in najdejo milost, ki jim bo v pravem trenutku pomagala‘. (Hebr. 4:14–16; Jan. 10:16)

²² Tisti, ki so kot kralji-duhovniki sklenili zavezo z Jezusom, bodo sodelovali tudi pri blagoslavljanju človeštva. Starodavni levitski duhovniki so koristili vsemu izraelskemu narodu, tako bodo tudi tisti, ki služijo z Jezusom na nebeških prestolih pravično sodili vse, ki bodo živeli na zemlji. (Luk. 22:30) Ti kralji-duhovniki so bili nekdaj ljudje, zato bodo razumeli potrebe človeštva. Ta drugotni del semena bo skupaj z Jezusom poskrbel, da bodo »blagoslovljeni vsi narodi«. (Gal. 3:8)

23. Kako bi posamezniki morali ravnati v skladu s temi zavezami?

²³ Danes se vabi vse, ki želijo biti deležni teh blagoslovov in tako imeti koristi od Božjih zavez. (Raz. 22:17) Eden izmed koristnih korakov v tej smeri je obisk bližnje svečanosti Gospodove spominske večerje. Prosimo te, da že sedaj razmišljaš, da bi se je udeležil v eni izmed kraljevskih dvoran Jehovinih prič. Tako se boš še več naučil o Božjih zavezah in spoznal, kako ti še lahko koristijo.

[Podčrtni opombi]

Se spomniš

◻ Zakaj je bila sklenjena zaveza, omenjena v Psalmu 110:4 in kaj je bilo z njo doseženo?

◻ Kdo vse je v novi zavezi in kako je ta zaveza pomagala proizvesti narod kraljev-duhovnikov?

◻ Zakaj je Jezus s svojimi sledilci sklenil lastno zavezo?

◻ Naštej sedem zavez, ki smo jih obravnavali.

[Shema na strani 20]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Edenska zaveza 1. Mojz. 3:15

Abrahamska zaveza

Zaveza postave

Davidova zaveza za kraljestvo

Zaveza za Melhizedeku podobnega duhovnika

Glavno seme

Drugotno seme

Večni blagoslovi

[Shema na strani 22]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Edenska zaveza 1. Mojz. 3:15

Abrahamska zaveza

Zaveza postave

Davidova zaveza za kraljestvo

Zaveza za Melhizedeku podobnega duhovnika

Glavno seme

Zaveza za nebeško kraljestvo

Drugotno seme

Večni blagoslovi