Jehova potegne svoj meč!
»In vse meso spozna, da sem jaz, Jehova, potegnil meč svoj iz nožnic njegovih.« – EZEKIJEL 21:5.
1. Zoper koga v Judeji in Izraelu je Jehova zavihtel svoj meč?
JEHOVIN meč upravičeno zbuja grozo pri njegovih sovražnikih. Toda, ali so prestopniki v Judi in Izraelu res vedeli, kaj se dogaja, ko je zavihtel svoj meč nad njimi? Da, bilo jim je dano vedeti, da je Jehova potegnil svoj simbolični meč iz nožnice. (Ezrova knjiga 9:6–9; Nehemijeva knjiga 1:8; 9:26–30)
2. Kakšna vprašanja se pojavljajo ob tem, kar je Jehova rekel o svojem »meču«?
2 Po svojem preroku in stražarju, Ezekijelu, je Bog dejal: »In vse meso spozna, da sem jaz, Jehova, potegnil meč svoj iz nožnic njegovih.« (Ezekijel 21:5) So te besede veljale samo za tedanji čas? Ali pa nekaj pomenijo tudi nam?
Napovedi o obsodbi nad Jeruzalemom
3. Kaj je Ezekijel dejal izgnancem v Babilonu in kakšno sodobno vzporednico ima to?
3 Jehovin voz se je znova premaknil in tudi Ezekijel ni bil več na istem kraju. Izgledalo je, kot da se je Božja, vozu podobna nebeška organizacija preselila na opazovalno točko iznad Oljske gore. Na tej gori je Jezus napovedal uničenje, ki je zadelo Jeruzalem 70. leta n. š. To opustošenje je preroško naznanjalo konec krščanstva. (Marko 13:1–20) Med vizijo je Božji duh Ezekijela prestavil od reke Kebar nazaj v njegovo hišo v Babiloniji, kjer je živel kot izgnanec. Tam je drugim izgnancem govoril ‚besede Jehovine, ki mu jih je bil prikazal‘. Podobno maziljeni »stražar« skupaj s pridruženimi pričami danes oznanja vse, kar jim je odkril Voznik nebeškega voza. (Ezekijel 11:22–25)
4. Kako so se judovski izgnanci odzvali na Ezekijelova simbolična dejanja?
4 Ezekijel je judovskim izgnancem simbolično prikazal, da je nesreča neizbežna. (Beri Ezekijel 12:1–7.) Prerok je nosil »reči za selitev«, da bi ponazoril tistih nekaj stvari, ki bi jih izgnanci lahko odnesli na ramenih. V zavzetem Jeruzalemu bo kmalu nastopil grozen čas. Čeprav mnogi teh opozoril niso jemali resno, pa je Ezekijel moral ljudem sporočiti: »Nobenega odlašanja ne bo več.« (NS) Tudi danes se prezira Božja svarila in prerokbe, vendar lahko iskalcem resnice pomagamo, da bi pridobili zaupanje v njihovo izpolnitev. (Ezekijel 12:8–28)
5. Kakšna javna obtožba je bila na mestu, ker je bil »Jehovin dan« neizbežen«?
5 Tisti, ki ne poslušajo Jehovinega stražarja, morajo vedeti, da bodo občutili Božji »meč«. Zato so bili tisti, ki so bili odgovorni za napačne predstave o varnosti Jeruzalema in Jude javno obtoženi. Lažni preroki so bili primerjani s škodljivimi lisicami, in bilo je prikazano, kako lažnivci belijo majave stene, oziroma se lotevajo jalovih človeških zamisli. Prav tako so bile ožigosane lažne prerokinje. »Jehovin dan« je neizbežen in Jehova se je postavil proti tistim, ki so se ‚ločili, da ne bi sledili Bogu‘. Če smo se predali Jehovi, gotovo ne bomo nikdar hoteli odstopiti od njegove svete službe. (Ezekijel 13:1–14:11)
6. Ali bi lahko katerikoli človek rešil trmaste Judejce in kaj nas to nauči?
6 Kdo lahko reši trmaste Judejce? Ko bo Jehova izvršil sodbo nad deželo, jih ne bodo mogli rešiti niti pravični Noe, Danijel in Job. Če se želimo rešiti, moramo vsak zase odgovarjati Bogu in delati po njegovi volji. (Ezekijel 14:12–23; Pismo Rimljanom 14:12)
7. S kom je bila primerjana Judeja, in kaj bo Bog sklenil z zvestimi?
7 Judeja je bila poseljena z nezvestimi prebivalci, zato je bila primerjana z divjo trto, ki ne rodi dobrega sadu in je torej dobra le za ogenj. (Ezekijel 15:1–8) Bila je tudi primerjana z najdenko, ki jo je Bog rešil iz Egipta in skrbel za njo tako dolgo, da je zrasla v žensko. Jehova jo je potem vzel za svojo ženo, ona pa se je obrnila k lažnim bogovom in bo zaradi duhovnega nečistovanja uničena. Toda z zvestimi ljudmi bo Jehova ‚sklenil večno zavezo‘ – novo zavezo z duhovnim Izraelom. (Ezekijel 16:1–63; Jeremija 31:31–34; Pismo Galačanom 6:16)
8. a) S čim sta bila primerjana Babilon in Egipt? b) Kako bi naj na nas vplival Zedekijev prelom prisege?
8 Nato so bili vladarji Babilona in Egipta primerjani z velikimi orli. Eden je odtrgal vrh cedre, ko je odstranil kralja Jojahina in namesto njega postavil Zedekija. Čeprav je Zedekija prisegel, da bo lojalen Nebukadnezarju, je to prisego prelomil, ko je zaprosil za vojaško pomoč egiptovskega vladarja, drugega velikega orla. Če je Zedekija prisegel pri Jehovinem imenu, bi osramotil Jehovo, če bi to prisego prelomil. Že sama misel na to, da bi mogli osramotiti Jehovo, bi nas morala zadržati, da ne bi pretrgali besede. Zares imamo prednost, da lahko nosimo božansko ime kot Jehovine priče! (Ezekijel 17:1–21)
9., 10. a) Katera prerokba je zapisana v Ezekijelu 17:22–24 in kaj moramo storiti, da bi nam spolnitev te prerokbe koristila? b) Kdo nosi posledice našega obnašanja?
9 Nato beremo o osrčujočih mesijanskih prerokbah. (Beri Ezekijel 17:22–24.) »Mladika« je mesijanski Kralj, Jezus Kristus. Jehova ga je posadil na nebeškem Sionu in bo kot vladar nad zemljo postal »slavna cedra«, izvor naše zaščite in blagoslova. (Razodetje 14:1) To si res lahko vtisnemo v srce.
10 Če želimo, da bi nam mesijanska prerokba, ko se bo spolnjevala, prinesla dobro, potem moramo biti z Jehovo v dobrem odnosu. Ezekijelovi soujetniki so očitno mislili, da imajo z Bogom dober odnos in so za svoje trpljenje krivili svoje prednike. Toda prerok je poudaril, da vsakdo sam ‚nosi‘ posledice svojega vedenja. (Ezekijel 18:1–20; primerjaj Jeremija 31:28–30.) Nato sledi poziv. (Beri Ezekijel 18:30–32.) Da, Jehova je usmiljen s tistimi, ki se kesajo in mu ni všeč, če bi kdo umrl. Zato Bog pravi: »Spreobrnite se in živite.« (Primerjaj 2. Petrovo pismo 3:9.)
11. S čim so bili primerjani judovski vladarji in kaj se bo z Judo zgodilo, ko jo bo zadel Jehovin »meč«?
11 V žalostinki nad padcem Jude se njene vladarje primerja z mladimi levi. Kralj Joahaz je umrl v izgnanstvu v Egiptu, Jojakima je ujel Nebukadnezar, Jojahin pa je bil izgnan v Babilon. Nato je Nebukadnezar na judejski prestol postavil Zedekija, ta pa se je uprl. Nazadnje so Zedekija odpeljali v ujetništvo v Babilon v kletki kakor leva. V skladu s preroško žalostinko je Juda leta 607 pr. n. š. postala kakor uničena trta, »in na njej [ni bilo] nobene močne veje, pripravne za palico vladarjem«. Posekal jo je Jehovin »meč«! (Ezekijel 19:1–14; Jeremija 39:1–7)
12. a) V kakšne prestopke so se, podobno kot njihovi predniki, zapletli Ezekijelovi sodobniki? b) Zakaj so se ljudje spraševali ali Ezekijel govori v prispodobah in kakšno opozorilo je to za nas?
12 Ko so k Ezekijelu prišli »Izraelovi starešine«, jim je povedal Božje sporočilo. Poudaril je, da so Izraelci, čeprav jih je rešil iz Egipta in jim dal svoj zakon, Jehovo zavrnili in malikovali. Ezekijelovi sodobniki so zagrešili podobne prestopke, zato jih bo obsodil sam Bog. Ljudje so očitno razumeli, kaj je Ezekija hotel s tem povedati, niso pa tega verjeli, zato so vprašali: »Ali ne govori ta zgolj v prilikah?« Kmalu bodo spoznali, da to niso bile nikakršne prispodobe ali prilike, ampak preroška vest. Iz tega bi se morali mi naučiti, da nikoli ne smemo dvomiti v spolnitev svetopisemskih svaril. (Ezekijel 20:1–49)
Bojevnik Jehova
13. Kaj označuje Jehovin »meč« in kaj bo moralo spoznati »vse meso«, ko bo zavihtel ta meč?
13 V sedmem letu ujetništva (10. aba, 611. leta pr. n. š.), je bilo manj kot dve leti in pol do »bitke Jehovinega dne«, ki naj bi se bila zoper Judo in Jeruzalem. (Ezekijel 13:5; 20:1) Upoštevaj, kaj je bojevnik Jehova nato dejal po Ezekijelu. (Beri Ezekijel 21:1–5.) Božji »meč« pomeni zemeljske zastopnike, ki jih bo uporabil, vključuje pa lahko tudi njegovo nebeško, vozu podobno organizacijo. »Pravični« in »brezbožni« prebivalci Jude in Izraela, pa tudi drugi narodi, ki so sovražni Božjemu narodu, bodo pokončani z ostrino Božjega »meča«. Prav res bo »vse meso« doumelo, da se proti njim bori Jehova.
14. a) Na kaj opozarjajo Jehovine maziljene priče, kot je to počel tudi Ezekijel? b) Kaj naznanja, da vladarji krščanstva ne bodo ubežali Jehovinemu »meču«?
14 Jehovine priče danes, enako kot nekoč Ezekijel, opozarjajo na »meč«, ki ga bo Jehova zavihtel zoper privržence krščanstva, čigar področje predstavlja simbolično »zemljo Izraelovo«. Ta »meč« bo kmalu občutilo »vse meso od juga do severa«, vsi, ki so vključeni v lažno religijo. Ezekijelovi samozavestni sodobniki niso imeli vzroka za veselo vzklikanje, čeprav so mislili, da Jehovin »meč« ne bo ‚klal‘ med njimi. Ta »meč« zavrača kraljevsko žezlo judejskega kraljestva, kot tudi vsako drugo »drevo« ali žezlo. Potemtakem Božji zastopniki-uničevalci zagotovo ne bodo prizanesli vladarjem krščanstva. (Ezekijel 21:6–17)
15. Kateri dogodek v zvezi z Nebukadnezarjem odkriva, da nihče ne more odvrniti Jehovinega »meča«
15 Ezekijelova prerokba naprej pokaže, da ne more nihče, niti demoni, odvrniti Jehovinega »meča«. (Beri Ezekijel 21:18–22.) Čeprav se bo kralj Nebukadnezar poslužil demonskega vedeževanja, bo Jehova poskrbel, da bo babilonski vladar korakal proti Jeruzalemu in ne proti Rabi, šibkejšemu glavnemu mestu Amoncev. Nebukadnezar bo iz tula izbral puščico, ki je namenjena zoper Jeruzalem. Uporabil bo terafim (to so verjetno majhni maliki v človeški podobi) in bo v jetrih zaklane živali iskal znamenja. Kljub takšnemu vedeževanju pa bo izbral pot, ki vodi do glavnega mesta Judeje in ga bo tudi napadel. Res je bilo tako: Nebukadnezar je sklenil zavezo s kraljem Zedekijem. Toda prisego so prelomili, zato bodo Zedekija in drugi Judje »ujeti z roko« in odpeljani v babilonsko ujetništvo. (Ezekijel 21:23, 24)
16. a) Kaj se je zgodilo, ko so se spolnile besede iz Ezekijela 21:25–27? b) Kdaj so se pričeli časi poganov in s katerim dogodkom so se končali?
16 S tem ko se je uprl, si je Izaija zadal smrtne rane. (Beri Ezekijel 21:25–27.) Ko je bil judejski kralj odstavljen, sta bila odstranjena tudi kraljevi turban in krona. (2. knjiga kraljev 25:1–7) »Visoko« kraljestvo Jude je bilo ‚ponižano‘, ko je bilo uničeno 607. leta pr. n. š. Tako so bila »nizka« poganska kraljestva »povišana« in prepuščen jim je bil nadzor nad zemljo brez vmešavanja značilnega Božjega kraljestva. (5. Mojzesova knjiga 28:13, 15, 36, 43, 44) Tako so se pričeli »določeni časi narodov« – časi poganov – ki so se končali leta 1914, ko je Bog predal kraljevsko oblast Jezusu Kristusu, njemu, ki ‚ima do tega zakonito pravico‘. (Luka 21:20–24; Psalm 110:1, 2; Danijel 4:15–28; 7:13, 14) Na nebeškem prestolu sedi Jezus, zato poganski narodi ne morejo teptati tistega, kar je predstavljal stari Jeruzalem, namreč kraljestvo Davidovega zakonitega naslednika. (Pismo Hebrejcem 12:22)
17. Katero »laž« so razglašali amonski preroki?
17 Amonski preroki so govorili, da Nebukadnezar ne bo uničil z mečem njihovega glavnega mesta Rabe. Toda to je bila »laž«, saj bo opustošena celotna amonska dežela. V našem času je Bog določil, da bodo za krščanstvom uničeni še narodi, enako kot je nekoč Raba bila uničena za Jeruzalemom. (Ezekijel 21:28–32; Razodetje 16:14–16)
Jeruzalem je obtožen
18. Kakšnih grehov je Ezekijel obtožil Jeruzalem in kako naj hi mi reagirali na to?
18 Ezekijel je znova govoril Jehovine besede in obtožil Jeruzalem za take grehe kot so prelivanje krvi, malikovanje, nespodobno vedenje, prevara in to, da so pozabili Boga. Mestni veljaki, ki so bili krivi za prelivanje krvi, so svojo moč zlorabljali do te mere, da so zagrešili justični umor in obrekovalci so se znebili svojih sovražnikov tako, da so jih lažno obtožili. Zaradi takšnih prestopkov bodo prebivalci Jeruzalema razkropljeni. Ker to vemo, bi se morali še bolj odločno ogibati zlorabe moči, nespodobnega vedenja, obrekovanja in drugih težjih grehov. (Ezekijel 22:1–16)
19. Na kakšen način bodo Judejci raztopljeni in zakaj je njihovo iztrebljenje bilo upravičeno?
19 Jehova bo prav tako Judejce raztopil v talilni peči. Pa ne zato, da bi jih očistil, ampak da bi jih raztopil v svoji ognjeni jezi. (Ezekijel 22:17–22) Takšno sodbo so zaslužili spletkarski preroki, razuzdani duhovniki, pohlepni knezi in nepošteni ljudje. Vsi so bili javno obtoženi. Nihče od njih ni nastopal za pravičnost, zato jih bo Bog iztrebil z ognjem svojega srda. (Ezekijel 22:23–31)
Zaslužena kazen
20. Na kateri simbolični ženski bo izlita Jehovina jeza in katere podrobnosti njune identitete lahko razbereš?
20 Izlitje Božje jeze je bilo nato ponazorjeno z izvršitvijo obsodbe nad simboličnima ženskama, ki sta bili krivi zaradi duhovnega nečistovanja. Ena je bila Ohola, desetrodovno kraljestvo Izrael z glavnim mestom Samarijo. Bila je »starejša«, ker je bila sestavljena iz večine izraelskih plemen, tudi tistih, ki potekajo od Jakobovih najstarejših sinov, Rubena in Simeona. Njena sestra je bila Oholiba, dvoplemenska Judeja z glavnim mestom Jeruzalemom. Ime Ohola pomeni »njen šotor«. Ime Oholiba pa pomeni »moj šotor je v njej«, kar je ustrezalo, saj je Božji šotor ali tempelj bil v Judeji. (Ezekijel 23:1–4)
21. Kje je Ohola iskala varnost in kakšno opozorilo je to za nas?
21 Ohola (Izrael) je prenehala obstojati, ko so jo leta 740 pr. n. š. premagali Asirci. Kaj je storila? (Beri Ezekijel 23:5–7.) Ohola je iskala varnost pri političnih zaveznikih, kar je bila izdaja, sprejela je tudi lažno čaščenje svojih zaveznikov in se »oskrunjala z njihovimi maliki«. Če duhovno nečistovanje Ohole vzamemo kot opomin, tedaj bi se morali varovati pred posvetnimi vezmi, ki lahko uničijo našo vero. (Jakobovo pismo 4:4; 1. Janezovo pismo 2:15–17)
22. Kaj podobnega, kot Ohola in Oholiba, počne krščanstvo in kaj se bo zgodilo z njim?
22 Oholiba (Judeja) je ravnala še bolj grešno kot njena sestra, zato je leta 607 pr. n. š., ko so jo napadli Babilonci, doživela narodno nesrečo. Njeni otroci so padli pod mečem ali pa so bili odpeljani v ujetništvo, ona pa je bila ponižana med narodi. Podobno kot Ohola in Oholiba tudi krščanstvo nečistuje, to pa je greh pred Bogom, ki ga, kot samo trdi, časti. Protestantska cerkev se je skupaj s svojimi mnogimi sektami še bolj onečastila s trgovskimi in političnimi silami sveta kot pa njena starejša sestra, rimskokatoliška cerkev. Zato bo Jehova poskrbel, da bo uničeno celotno krščanstvo. Ljudje bodo vedeli, da je On suvereni Gospod Jehova. Spomnimo se, da se bodo družabniki krščanstva kmalu ločili od njega in izvršili Božjo kazen nad njim kot glavnim delom Babilona velikega, svetovnega kraljestva lažne religije, zato se bomo še bolj odločno izogibali nepravilnih posvetnih vezi. (Ezekijel 23:8–49; Razodetje 17:1–6, 15–18)
Osupli hinavci
23. Kako je bil koncem decembra 609. leta pr. n. š. Jeruzalem predstavljen v Božjem sporočilu in kaj naj bi se zgodilo z njim?
23 Tistega dne koncem decembra, ko je Nebukadnezar pričel svoje osemnajstmesečno obleganje Jeruzalema (10. tibeta, 609. leta pr. n. š.), je Bog Ezekijelu posredoval še eno slikovito sporočilo. V njem je oblegani Jeruzalem bil primerjan z loncem, v katerem bodo ‚skuhani‘ njegovi prebivalci. Moralna umazanija je v tem loncu povzročila »rjo«. »Kos za kosom« bodo prestopniki izpeljani iz Jeruzalema in njegovi sovražniki ne bodo odnehali, dokler mesto ne bo pokončano. Jehova je Jeruzalemu sodil zaradi njegovih zlobnih del, zato naj bi bil uničen, kot bo uničeno krščanstvo. (Ezekijel 24:1–14)
24.a) Zakaj Ezekijel ni obžaloval ženine smrti? b) Kako bo reagiralo krščanstvo, ko se bo nadenj spustil Jehovin »meč« in česa si bo svestno?
24 Nato naj bi Ezekijel naredil nekaj nenavadnega. (Beri Ezekijel 24:15–18.) Zakaj prerok ne bi smel biti žalosten, ko mu bo umrla žena? Da bi prikazal, kako bo Jude osupnilo uničenje Jeruzalema, njegovih prebivalcev in templja. Ezekijel je o tej zadevi že dovolj povedal, zato ne bo sporočal Božje vesti vse do takrat, ko bo zvedel, da je Jeruzalem padel. Podobno osupli bodo, ko bo prišlo nad njih uničenje, krščanstvo in njegovi hinavski pobožnjakarji. Takrat ko se bo začela »velika stiska«, bo razred maziljenega stražarja že dovolj povedal o njegovem koncu. (Matej 24:21) Toda ko se bo nad krščanstvo spustil Jehovin »meč«, bodo ti osupli pobožnjakarji in drugi ‚morali spoznati, da je On Jehova‘. (Ezekijel 24:19–27)
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj se je zgodilo, ko je Jehova zavihtel svoj »meč« zoper Judo in Izrael?
◻ Kako bi naj na nas vplival Zedekijev prelom prisege, dane Nebukadnezarju?
◻ Kaj predstavlja Božji »meč«?
◻ Kateri pripetljaj, povezan z Nebukadnezarjem pokaže, da ne more nihče odvrniti Jehovinega »meča«?
◻ Kaj se je zgodilo v spolnitev besed iz Ezekijela 21:25–27?
◻ Kaj je bilo ponazorjeno s tem, da Ezekijel ni žaloval zaradi smrti svoje žene?
[Slika na strani 13]
Katera prerokba se je pričela spolnjevati, ko je kralj Zedekija prelomil prisego Nebukadnezarju in je bil odpeljan v ujetništvo?