»Spoznali bodo, da sem jaz Jehova«
»Ne dopustim, da bi se dalje skrunilo moje ime. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz Jehova.« – EZEKIJEL 39:7, EI.
1., 2. Kako vemo, da Jehova ne bo v nedogled dovolil skruniti svoje ime?
JEHOVINO sveto ime so oskrunili starodavni Izraelci. Ezekijelova knjiga to jasno pove. Toda tudi pripadniki krščanstva skrunijo ime Boga, ki ga, kot zatrjujejo, častijo.
2 Ali bo vesoljni Suveren v nedogled trpel oskrunjanje svojega imena? Ne, kajti objavil je: »Ne dopustim, da bi se dalje skrunilo moje ime. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz Jehova.« (Ezekijel 39:7, EI; glej tudi Ezekijel 38:23.) Kaj bo to pomenilo? In česa se lahko naučimo iz zadnjih poglavij Ezekijelove knjige?
Prerokbe zoper druge narode
3. a) Kako so drugi narodi reagirali na trpljenje Judeje? b) Zaradi kakšne lastnosti je bil odstranjen tirski »kralj« in kako bi to moralo vplivati na nas?
3 Potem ko je bil Jeruzalem uničen, so bili obsojeni Amonci, ker so se veselili nad trpljenjem Jude, Moabci pa so bili obsojeni, ker so se posmehovali Judejcem. Edom je bil obtožen zaradi zlobnega ravnanja, maščevalni duh Filistejcev pa jim bo prinesel Božje ‚srdite kazni‘. (Ezekijel 25:1–17; Pregovori 24:17, 18) Mesto Tir bo zaradi tega, ker se je veselilo ob jeruzalemski nesreči, padlo v roke Nebukadnezarju ali Nebukadrezarju (ta izgovorjava je bližja Babiloncem). (Ezekijel 26:1–21) Bilo je podobno ladji, ki se bo zagotovo potopila. (Ezekijel 27:1–36) »Kralj« Tira (očitno gre za vladarsko linijo tega mesta) je bil odstranjen, ker je bil enako ponosen kot satan. (Ezekijel 28:1–26) Zato bi se seveda morali ogibati grešni oholosti, ki lahko povzroči, da skrunimo Jehovino ime. (Psalm 138:6; Pregovori 21:4)
4. Kaj je čakalo faraona in Egipt?
4 Ezekijel je napovedal, da bo Egipt 40 let opustošen. Z njegovim bogastvom se bo Nebukadrezarju plačalo za vojaško službo, ki jo je opravljal pri izvrševanju Jehovine obsodbe nad Tirom. (Ezekijel 29:1–21) Ko je Bog poskrbel, da so bili Egipčani razkropljeni, so ‚vedeli, da je on Jehova‘. (Ezekijel 30:1–26) Ponosni faraon, ki je zastopal Egipt, je bil primerjan z visokim cedrovim drevesom, ki bo posekano. (Ezekijel 31:1–18) Nazadnje je Ezekijel zapel žalostinko o faraonu in odhodu Egipčanov v šeol. (Ezekijel 32:1–32)
Stražarjeva dolžnost
5. a) Kdaj edino Bog prizna duhovnega stražarja? b) Kaj pomeni ‚ravnati po postavah življenja‘?
5 Ezekijela se je spomnilo na njegove stražarske dolžnosti. (Ezekijel 33:1–7) Seveda Bog duhovnega stražarja priznava le, če opravlja svojo dolžnost in opozarja brezbožne. (Beri Ezekijel 33:8, 9.) Zato maziljeni razred »stražarja« podobno kot Ezekijel pogumno razglaša božanska svarila. Ker Bogu ne ugaja smrt brezbožnih, jim ne bo štel njihovih prestopnikov iz preteklosti, če bodo poslušali svarila in se ‚ravnali po postavah življenja‘. Za časa Ezekijela je ravnati po postavah pomenilo spoštovati Zakon, danes pa pomeni sprejeti Kristusovo odkupnino in biti njegov sledilec. (1. Petrov 2:21) Pri Božjem načinu kaznovanja in nagrajevanja ni ničesar napačnega in preživetje »velike stiske« je odvisno od prilagajanja njegovim postavam. (Ezekijel 33:10–20; Matej 24:21)
6. V čem so danes mnogi ljudje podobni judovskim izgnancem za času Ezekijela?
6 Koncem leta 607 pr. n. š. je prišel ubežnik s sporočilom o uničenju Jeruzalema in Ezekijel je ponovno govoril Jehovino vest. (Ezekijel 33:21–29) Kako so reagirali izgnanci? (Beri Ezekijel 33:30–33.) Danes so mnogim podobni judovskim izgnancem, katerim se je zdelo, da jim Ezekijel poje »pesem o ljubezni«. Ko maziljenci in njihovi družabniki hodijo od hiše do hiše, takšnim ljudem zvok vesti o Kraljestvu vabljivo zveni, vendar je ne sprejmejo. Zanje je kot prijetna ljubezenska pesem, vendar se niso pripravljeni predati Jehovi in zato ne bodo preživeli »velike stiske«.
Jehovin »en pastir«
7. Katera Jehovina dejanja v našem času lahko primerjamo z njegovim ravnanjem z ovcami v Ezekijelovem času?
7 V sporočilu, ki ga je Ezekijel dobil po padcu Jeruzalema, je Jehova obsodil skrunilce svojega svetega imena, vladajoče »izraelske pastirje«. Kako zelo te besede ustrezajo vladarjem krščanstva! (Beri Ezekijel 34:1–6.) Za razliko od Dobrega Pastirja, Jezusa Kristusa, so se krščanski politični vladarji v gmotnem pogledu zredili na škodo »ovc«. (Janez 10:9–15) Ob opustošenju Judeje je Bog rešil svoje ovce, ko je sebičnim pastirjem odvzel oblast in enako bo rešil svoje ovce, ko bo vladarjem krščanstva odvzel njihovo oblast med »veliko stisko«. (Razodetje 16:14–16; 19:11–21) Jehova je svojim ovcam podobnim ljudem izkazal ljubezen, ko jih je 537. leta pr. n. š. rešil iz Babilona in to lastnost je pokazal tudi, ko je z večjim Kirom, Jezusom Kristusom, osvobodil ostanek duhovnega lzraela iz vezi velikega Babilona leta 1919 n. š. (Ezekijel 34:7–14)
8. Kaj bi Jehova naredil, če bi ‚tolsta ovca‘ zatirala čredo in kako morajo krščanski podpastirji ravnati z ovcami?
8 Bog za svoje ovce nežno skrbi. (Beri Ezekijel 34:15, 16.) Če bi ‚tolsta ovca‘ danes zatirala Božjo čredo, bi jo Jehova »nahranil« z izključitvijo, v »veliki stiski« pa z uničenjem. Leta 1914 je Jehova nad maziljenim preostankom postavil »enega pastirja«, Jezusa Kristusa. Od leta 1935 vodi zbiranje »velike množice« »drugih ovc«, ki sedaj služijo skupaj z maziljenimi ‚ovcami Jehovine paše‘. Krščanski podpastirji morajo enako kot Bog in Kristus z vsemi temi ovcami nežno ravnati. (Ezekijel 34:17–31; Razodetje 7:9; Janez 10:16; Psalm 23:1–4; Apostolska dela 20:28–30)
»Edenski vrt«!
9. Kaj je Jehova storil, ker je določil, da morata Juda in Izrael držati sabat?
9 Poglejmo zopet v opustošeno Judejo in Izrael. Bog je s tem, ko je določil, da bo dežela ostala nenaseljena 70 let in naj se spoštuje sabat, Edomcem in drugim narodom preprečil, da bi zasedli to ozemlje. (2. Letopisi 36:19–21; Danijel 9:2) Pravzaprav je bil Edom skupaj s svojim gorskim predelom, Seirom, prav tako opustošen, saj so ga, kot je bilo napovedano, podjarmili Babilonci v letih 602 in 601 pr. n. š. (Ezekijel 35:1 do 36:5; Jeremija 25:15–26)
10. Na katere dogodke našega časa pokazuje obnovitev preostanka v Judeji leta 537 pr. n. š.?
10 Obnovitev ostanka Judejcev leta 537 pr. n. š. kaže na navdušujoč razvoj dogodkov v našem času. Leta 1919 se je »izraelske gore« oziroma duhovno področje Jehovinih maziljenih prič pričelo ponovno naseljevati z duhovno oživljenim ostankom. (Ezekijel 36:6–15) Bog jih je očistil duhovne nesnage in jim dal »novega duha«, ki jih je usposobil, da so pokazovali sadove njegovega svetega duha. (Galačanom 5:22, 23) Da posvetni ljudje ne bi mogli oskrunjati Jehovinega imena, ker je Jehova pokaral svoj narod je tudi obilno blagoslovil preostanek. (Ezekijel 36:16–32)
11. Kaj je v skladu z Ezekijelom 36:33–36 Bog naredil z duhovnim stanjem maziljenega preostanka?
11 Opustošena dežela se je po vrnitvi ostanka v Judejo spremenila v ploden »Edenski vrt«. (Beri Ezekijel 36:33–36.) Podobno je Jehova po letu 1919 spremenil nekdaj opustošeno stanje maziljenega preostanka v ploden duhovni raj, ki ga sedaj delijo z »veliko množico«. Ker je ta duhovni raj bil naseljen s svetimi ljudmi, bi se moral vsak predani kristjan truditi, da ga ohrani čistega. (Ezekijel 36:37, 38)
Obnovljena enotnost
12. Kako je oživitev starodavnega izraelskega naroda ponazorjena v Ezekijelu 37:1–14 in kakšna je sodobna vzporednica tega?
12 V babilonskem ujetništvu so bili Judje skorajda mrtev narod, podobni so bili kostem na polju. (Ezekijel 37:1–4) Kaj pa je Ezekijel videl za tem? (Beri Ezekijel 37:5–10.) Kosti so bile obdane s kitami, mesom in kožo in bile so oživljene z dihom življenja. (Ezekijel 37:11–14) Bog je obudil judovski narod, ko je 42 360 pripadnikov vseh izraelskih plemen in kakšnih 7500 posameznikov, ki niso bili Izraelci, izkoristilo priložnost in so ponovno naselili Judejo, obnovili Jeruzalem in njegov tempelj ter v svoji domovini obnovili pravo čaščenje. (Ezra 1:1–4; 2:64, 65) Podobno je leta 1918 preganjani preostanek duhovnega Izraela postal podoben tem suhim kostem – glede javnega oznanjevanja so bili mrtvi. Toda leta 1919 jih je Jehova znova oživel kot oznanjevalce Kraljestva. (Razodetje 11:7–12) Ta vzporednica bi morala še bolj okrepiti naše zaupanje v to, da ti maziljenci in družabniki sestavljajo današnjo zemeljsko organizacijo, ki jo Jehova danes uporablja. (Glej Letno knjigo Jehovinih prič 1975, str. 87 do 125, angl.)
13. Kako je v Ezekijelu 37:15–20 prikazana obnovitev organizacijske enotnosti med Jehovinim starodavnim narodom in kakšna je sodobna vzporednica tega?
13 Kako je bila ponazorjena obnovitev organizacijske enotnosti med Jehovinim starodavnim ljudstvom? (Beri Ezekijel 37:15–20.) Obstoja sodobna vzporednica glede združitve dveh palic (ena je označevala dvorodovno kraljestvo Judeje, druga pa desetrodovni Izrael). Med Prvo svetovno vojno so častihlepni posamezniki skušali razbiti enotnost Božjih služabnikov, toda leta 1919 so bili zvesti maziljenci zedinjeni pod Kristusom, svojim »enim kraljem« in »enim pastirjem«. Poleg tega so se pripadniki »velike množice«, podobno kot tistih 7500 Neizraelcev, ki so se vrnili v Judejo, sedaj zedinili z maziljenim preostankom. Kolikšna radost je biti v duhovnem raju in služiti Jehovi v enotnosti pod našim »enim kraljem«! (Ezekijel 37:21–28)
Gog napade!
14. Kdo je Gog iz Magoga in česa se bo lotil? (Ezekijel 38:1–17)
14 Nato je bil napovedan dramatičen dogodek. Gog iz Magoga bo v upanju, da oskruni Božje ime in uniči njegovo ljudstvo, napadel preostanek duhovnih Izraelcev, ki predstavljajo Jehovino »ženo« oziroma nebeško organizacijo. (Razodetje 12:1–17) Gog je »vladar tega sveta«, satan hudič. Ime Gog je dobil, ko je bil izgnan iz nebes po rojstvu Kraljestva 1914. leta. (Janez 12:31) »Gogova dežela« je področje v bližini zemlje, v katerem je Gogu in njegovim demonom dovoljeno delovati. Potem ko bodo protireligiozne sile uničile krščanstvo in ostali del velikega Babilona, bo Jehova privedel Goga zoper navidezno nezaščiten preostanek duhovnega Izraela in njegove predane družabnike. (Ezekijel 38:1–17; Razodetje 17: 12–14)
15. Kaj se bo zgodilo, ko bo Gog napadel Jehovine priče?
15 Kaj se bo zgodilo, ko bo Gog napadel Jehovine priče? (Beri Ezekijel 38:18–23.) Jehova bo rešil svoje ljudstvo! Njegovo orožje bodo poplavljajoče plohe, velika toča, ogenj, mučne bolezni. V zmešnjavi, ki bo nastala, bodo pripadniki Gogovih sil obrnili svoje meče drug proti drugemu. Toda preden jih bo Bog iztrebil, bodo »spoznali, da je on Jehova«.
16. a) Kaj se bo zgodilo z »Magogovo deželo«? b) Kako bi moralo na nas delovati spoznanje o dogodkih v zvezi z Gogom?
16 Ko bodo satan in demoni vrženi v brezno, bo »Magogova dežela«, njihov kraj ponižanja v bližini zemlje, za vedno izginila. (Razodetje 20:1–3) Gogova bojna oprema bo tako velika, da bo potrebno precej časa, da bi jo odstranili. Ptice in zveri se bodo preobjedle mesa nepokopanih trupel Gogovih množic. Kako bi naj to spoznanje vplivalo na nas? ker smo izvedeli, da je Gogov napad neizbežen in da bo Jehova rešil svoje ljudstvo, bi to moralo poglobiti našo vero, poleg tega pa bi se morali veseliti, ker bodo ti dogodki posvetili Božje ime, ki se je tako dolgo oskrunjalo! (Ezekijel 39:1–29)
Poglej Jehovino svetišče!
17. a) Kakšno vizijo je Ezekijel imel leta 539 pr. n. š.? b) Kaj dokazuje obstoj vizijskega templja?
17 Leta 593 pr. n. š., 14 let po razrušenju templja v Jeruzalemu, je Ezekijel dobil vizijo o novem svetišču, ki je bilo namenjeno čaščenju Jehove. Izmerjeno je bilo pod vodstvom angela in bilo je ogromnih razsežnosti. (Ezekijel 40:1 do 48:35) Ta tempelj je predstavljal »pravi šotor, ki ga je postavil Jehova« in je »ponazarjal stvari v nebesih«. Jezus je leta 33 n. š. stopil v Najsvetejše, v »sama nebesa«, da bi Bogu predstavil vrednost svoje odkupne žrtve. (Hebrejcem 8:2; 9:23, 24) Tempelj, ki ga je videl v viziji dokazuje, da bo čisto čaščenje preživelo Gogov napad. Kolikšna tolažba je to za vse, ki ljubijo Jehovino ime!
18. Navedi nekaj posebnosti vizijskega templja.
18 Tempelj je imel mnoge posebnosti. Na primer, imel je šest vrat na zunanjih in notranjih zidovih. (Ezekijel 40:6–35) Na zunanjem dvorišču je bilo 30 jedilnic (verjetno za to, da bi v njih ljudje pojedli skupne žrtve). (40:17) Na notranjem dvorišču je bil oltar za žgalne daritve. (43:13–17) Leseni oltar, očitno namenjen zažiganju kadila, je stal v prvi sobi templja. (41:21, 22) Najsvetejše je merilo 20 kvadratnih vatlov (cca 9 m2), zid okoli templja pa je bil po vsaki strani dolg 500 merskih palic (1600 m). Kako velika hiša je bila napolnjena z Božjo slavo! (Ezekijel 41:4; 42:16–20; 43:1–7)
19. Kako bi morale na nas vplivati vse te podrobnosti glede templja in dejstvo, da morajo tisti, ki v njem služijo, ustrezati Božjim merilom?
19 Mnoge podrobnosti glede templja, žrtev, daritev in praznovanj bi nam morale vtisniti potrebo po tem, da skrbno upoštevamo navodila Jehovine organizacije. Zavedati bi se tudi morali, da je potrebno storiti vse za poveličevanje Jehove in njegovega čaščenja. (Ezekijel 45:13–25; 46:12–20) Tisti, ki so služili v templju, so morali ustrezati visokim merilom in ljudi so morali poučevati o ‚razliki med svetim in nesvetim‘. (Ezekijel 44:15, 16, 23) To bi nas moralo spodbuditi, da kot Jehovino ljudstvo ostanemo zvesti. (Efežanom 1:3, 4)
20. a) Kaj simbolizirajo vode, ki tečejo iz vizijskega templja? b) Kakšen učinek bo imela ta simbolična voda?
20 Iz templja so tekle vode, ki so zdravile ali razsoljevale slano vodo Mrtvega morja, tako da je v njem kar mrgolelo rib. (Ezekijel 47:1–11) Ta voda predstavlja Božjo pripravo za večno življenje, sem pa spada tudi Jezusova žrtev, ki zadostuje za preživele med Gogovim napadom in za ostale, tudi za obujene iz mrtvih. (Janez 5:28, 29; 1. Janezov 2:2; Razodetje 22:1, 2) Mrtvo morje predstavlja prvino, v kateri je živelo človeštvo: obsojeno je bilo na podedovani greh in smrt in tudi na satanovo vladavino. Podobno kot množina rib v razsoljenih, sladkih vodah Mrtvega morja, se bo odkupljeno človeštvo namnožilo pod zdravimi okoliščinami mesijanske vladavine.
21. Kaj bo poslušno človeštvo uživalo v novem svetu, kot se vidi iz Ezekijela 47:12?
21 Ozdravitev je prav tako povezana z drevesi, ki rastejo poleg teh voda, ki jih je bilo videti v viziji. (Beri Ezekijel 47:12.) V novem svetu se bo poslušno človeštvo veselilo popolnega telesnega in duhovnega zdravja. In zakaj se tudi ne bi? V viziji se listju sadnega drevja pripisujejo trajne zdravilne lastnosti. Kolikšen blagoslov bo to za tiste, ki poznajo Jehovo in mu služijo!
Tedaj bodo spoznali!
22. Kaj dokazuje, da bo Bog po lastni izbiri razmestil ljudi po raju?
22 Če sedaj sodelujemo z Jehovino organizacijo, si lahko pridobimo lastnosti, ki nam bodo pomagale, da bomo lažje sodelovali, ko bo Bog ljudi po svoji izbiri razmestil po zemeljskem raju. Da bo do takšnega razmeščanja prišlo, lahko sklepamo po tem, da so bila v Ezekijelovi viziji plemenom dodeljena področja severno in južno od upravnega zemljišča. Ta tridelni »dar povzdignjenja« ali »sveti okraj« (EI) je vseboval delež za neduhovniške levite in delež duhovnikov skupaj z vizijskim templjem. V sredini južnega dela je bilo mesto za medplemensko delovno silo pod skupinskim »knezom«, mesijanskimi knežjimi zastopniki na »novi zemlji«. (Ezekijel 47:13 do 48:34; 2. Petrov 3:13; Psalm 45:16)
23. Kaj moramo sedaj delati, da bi pripadali odkupljenemu človeštvu, ki bo živelo v raju?
23 Bog bo sedel na prestolu v svojem nebeškem svetišču in bo blagoslovil simbolično mesto, ki ga je videl Ezekijel. (Beri Ezekijel 48:35.) Zemeljski upravni sedež se bo imenoval Jehova-Šama ali »sam Jehova je tam«. Če boš še dalje neizčrpno ljubil Boga, boš lahko tudi ti pripadal odkupljenemu človeštvu, ki bo živelo v raju, ko ne bo nihče več na zemlji živel v duhovni temi, ampak bodo vsi vedeli, da je Jehova edini živi in pravi Bog. (Habakuk 2:14) Pazi, da ne boš spadal med tiste, ki bodo morali proti svoji volji priznati Jehovino ime, ko bodo uničeni brezbožniki. Zato veruj in pokaži, da se nadejaš, da boš med preživelimi, ko se bodo spolnile naslednje besede: »In spoznajo narodi, da sem jaz Jehova.« (Ezekijel 36:23)
Kaj bi ti dejal?
◻ Edino pod kakšnimi okoliščinami Jehova priznava duhovnega stražarja?
◻ Kako Jehova ravna s svojimi ovcami in kako naj bi z njimi ravnali krščanski pastirji?
◻ Kako je bila prikazana oživitev judejskega naroda? (Ezekijel 37:1–14) Navedi sodobno vzporednico.
◻ Kdo je Gog iz Magoga in kaj se bo zgodilo, ko bo napadel Jehovine priče?
◻ Kaj ponazarjajo vode, ki tečejo iz vizijskega templja?
[Slika na strani 17]
Jehova podobno kot nekdaj pastirji nežno skrbi za svoje ovce. Tudi krščanski starešine bi morali s čredo nežno ravnati
[Sliki na strani 18]
Sveta daritev in dodelitev področij plemenom