Reference za Življenje in oznanjevanje – delovni zvezek
2.–8. DECEMBER
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | RAZODETJE 7–9
»Jehova blagoslovi veliko množico, ki je nihče ne more prešteti«
(Razodetje 7:9) Po vsem tem sem videl, in glej: velika množica ljudi, ki jih noben človek ni mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v dolga bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje.
it-1-E str. 997, odst. 1
Velika množica
Postavlja se vprašanje: Če so člani »velike množice« tisti, ki bodo rešeni in bodo živeli na zemlji, zakaj je potem zanje rečeno, da stojijo pred Božjim prestolom in pred Jagnjetom? (Raz 7:9) Izraz »stati« v Svetem pismu včasih opisuje to, da ima posameznik ali skupina v očeh tistega, v čigar navzočnosti stoji, priznanje oziroma odobravanje. (Ps 1:5; 5:5; Prg 22:29; Lk 1:19) Pravzaprav v prejšnjem poglavju knjige Razodetje piše, da se »kralji zemlje, ljudje na najvišjih položajih, vojaški poveljniki, bogati, močni, vsi sužnji in vsi svobodni« želijo skriti »pred obličjem tistega, ki sedi na prestolu, in pred jezo Jagnjeta, kajti prišel je veliki dan njune jeze. In kdo more obstati?« (Raz 6:15–17; primerjaj Lk 21:36.) Očitno je »velika množica« sestavljena iz tistih, ki bodo preživeli ta dan jeze in ki bodo lahko obstali oziroma bodo imeli odobravanje Boga in Jagnjeta.
(Razodetje 7:14) Takoj sem mu odgovoril: »Moj gospod, ti veš.« In mi je rekel: »To so tisti, ki prihajajo iz velike stiske. Oprali so svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi.
it-2-E str. 1127, odst. 4
Stiska
Približno tri desetletja po uničenju Jeruzalema je bilo apostolu Janezu v zvezi z veliko množico ljudi iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov rečeno naslednje: »To so tisti, ki prihajajo iz velike stiske.« (Raz 7:13, 14) Dejstvo, da velika množica pride iz velike stiske, kaže, da jo preživi. To potrjuje podobna besedna zveza v Apostolskih delih 7:9, 10: »Bog je bil z njim [z Jožefom] in ga rešil iz vseh njegovih stisk.« To, da je bil Jožef rešen iz vseh svojih stisk, ne pomeni le, da jih je lahko zdržal, temveč da jih je tudi preživel.
(Razodetje 7:15–17) Zato so pred Božjim prestolom in Bogu noč in dan opravljajo sveto službo v njegovem templju. In tisti, ki sedi na prestolu, bo nad njimi razpel svoj šotor. 16 Nič več ne bodo lačni ne žejni, tudi sonce ne bo pripekalo nanje ne žgoča vročina, 17 kajti Jagnje, ki je ob prestolu, jih bo paslo in jih vodilo k izvirkom vodá življenja, Bog pa bo z njihovih oči obrisal vse solze.«
it-1-E 996, 997
Velika množica
Kdo so člani velike množice? To, kdo so člani velike množice, lahko ugotovimo s pomočjo njihovega opisa v 7. poglavju knjige Razodetje in drugih vzporednih odlomkov. V Razodetju 7:15–17 piše, da je Bog »nad njimi razpel svoj šotor«, da so vodeni »k izvirkom vodá življenja« in da bo Bog »z njihovih oči obrisal vse solze«. V Razodetju 21:2–4 pa najdemo vzporedne besedne zveze: »Božji šotor je med ljudmi«, »obrisal jim bo vse solze z oči« in »smrti ne bo več«. To videnje se ne tiče posameznikov v nebesih, od koder se je spustil Novi Jeruzalem, ampak posameznikov izmed človeštva na zemlji.
Kopljimo za duhovnimi dragulji
(Razodetje 9:11) Nad seboj pa so imele kralja, angela brezna, ki mu je po hebrejsko ime Ábadon, po grško pa Apolíon.
it-1-E 12
Abadon
Kdo je Abadon – angel brezna?
Beseda Abadon pa se v Razodetju 9:11 uporablja kot ime »angela brezna«. Grška ustreznica – ime Apolion – pomeni »pokončevalec«. V 19. stoletju so skušali to vrstico preroško povezati z nekaterimi posamezniki, na primer s cesarjem Vespazijanom, Mohamedom in celo Napoleonom. Na tega angela se je na splošno gledalo kot na Satanovega. Vredno pa je omeniti, da se iz Razodetja 20:1–3 vidi, da je angel, ki ima »ključ od brezna«, Božji predstavnik iz nebes. Torej ta angel ni Satanov, saj Satana zveže in ga vrže v brezno. The Interpreter’s Bible glede Razodetja 9:11 pravi takole: »Abadon pa ni Satanov angel, temveč Božji, in bo na Božji ukaz izvršil uničenje.«
V prej omenjenih odlomkih iz Hebrejskih spisov je očitno, da je izraz ʼavaddón povezan s šeolom in smrtjo. V Razodetju 1:18 najdemo Jezusove besede: »Živim na vekomaj in imam ključe smrti in hada.« To, da ima Jezus oblast nad breznom, je razvidno iz Luka 8:31. Dejstvo, da ima uničevalno moč, tudi moč, da uniči Satana, se vidi iz Hebrejcem 2:14, kjer piše, da je Jezus postal meso in kri, »da bi s svojo smrtjo mogel pokončati tistega, ki ima možnost povzročiti smrt, to je Hudiča«. V Razodetju 19:11–16 je jasno predstavljen kot od Boga postavljeni pokončevalec oziroma izvrševalec obsodbe.
9.–15. DECEMBER
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | RAZODETJE 10–12
Kopljimo za duhovnimi dragulji
(Razodetje 10:9, 10) Šel sem torej k angelu in mu rekel, naj mi da mali zvitek. On pa mi je rekel: »Vzemi ga in pojej. V trebuhu te bo grenil, v ustih pa bo sladek kakor med.« 10 Tedaj sem iz angelove roke vzel mali zvitek in ga pojedel. In v ustih je bil sladek kakor med, toda ko sem ga pojedel, me je v trebuhu zagrenilo.
it-2-E 880, 881
Zvitek
Simbolna raba. Beseda »zvitek« se v Svetem pismu nekajkrat rabi v simbolnem smislu. Tako Ezekiel kot Zaharija sta videla zvitek, ki je bil popisan na obeh straneh. Ker se je ponavadi pisalo samo na eno stran zvitka, se to, da sta bila ta zvitka popisana na obeh straneh, morda nanaša na tehtnost, razsežnost in resnost obsodb, ki sta jih vsebovala. (Ezk 2:9–3:3; Zah 5:1–4) V videnju v knjigi Razodetje je tisti, ki sedi na prestolu, v desnici držal zvitek s sedmimi pečati, zato da se njegova vsebina ni mogla prebrati, dokler Božje jagnje ni zlomilo pečatov. (Raz 5:1, 12; 6:1, 12–14) V nadaljevanju videnja je bil Janezu dan zvitek, zapovedano pa mu je bilo, naj ga poje. V ustih mu je bil sladek, vendar ga je v trebuhu zagrenil. Zvitek ni bil zapečaten, ampak razvit, zato je bilo njegovo vsebino mogoče razumeti. Janezu je bilo sladko to, da je prejel sporočilo, zapisano v zvitku, vendar pa je očitno moral prerokovati o grenkih stvareh, kot mu je bilo zapovedano. (Raz 10:1–11) Ezekiel je doživel podobno, ko mu je bil dan zvitek, na katerem so bile napisane »žalostinke, tarnanje in žalovanje«. (Ezk 2:10)
(Razodetje 12:1–5) In v nebesih sem videl veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, je imela pod svojimi nogami luno, na glavi pa krono iz dvanajstih zvezd. 2 Bila je noseča ter je vpila od bolečin in porodnih muk. 3 V nebesih pa sem videl še eno znamenje. Glej: velik zmaj ognjene barve, ki je imel sedem glav in deset rogov, na glavah pa sedem kron. 4 S svojim repom je z neba potegnil tretjino zvezd ter jih vrgel na zemljo. In stal je pred ženo, ki je bila tik pred porodom, da bi po porodu požrl njenega otroka. 5 Žena je tako rodila sina, dečka, ki bo vse narode pasel z železno palico. Ta njen otrok je bil odnesen k Bogu in njegovemu prestolu.
it-2-E str. 187, odst. 7–9
Porodne bolečine
V videnju, opisanem v knjigi Razodetje, je apostol Janez videl nebeško ženo, ki je »vpila od bolečin in porodnih muk«. Rodila je »sina, dečka, ki bo vse narode pasel z železno palico«. Kljub prizadevanjem zmaja, da bi otroka požrl, je bil otrok »odnesen k Bogu in njegovemu prestolu«. (Raz 12:1, 2, 4–6) To, da je bil otrok odnesen k Bogu, pomeni, da je Bog otroka sprejel za svojega, tako kakor je bilo v starodavnih časih običajno, da so novorojenčka prinesli k njegovemu očetu, da bi ga ta sprejel. Omenjena žena je Božja »žena« oziroma »gornji Jeruzalem«, »mati« Kristusa in njegovih duhovnih bratov. (Gal 4:26; Heb 2:11, 12, 17)
Božja nebeška žena je seveda popolna in njen porod brez dobesednih bolečin. Porodne bolečine v simbolnem smislu kažejo na to, da žena ugotovi, da je porod blizu; pričakuje, da bo kmalu rodila. (Raz 12:2)
Kdo pa je omenjeni »sin, deček«? Glede njega piše, da bo »vse narode pasel z železno palico«. To je bilo v Psalmu 2:6–9 prerokovano o Božjem mesijanskem kralju. Toda Janez je to videnje dobil dolgo časa po Kristusovem rojstvu na zemlji, njegovi smrti in vstajenju. Torej se videnje očitno nanaša na rojstvo Mesijanskega kraljestva pod vodstvom Božjega Sina Jezusa Kristusa, ki je po vstajenju »sédel Bogu na desno, odtlej pa čaka, da bodo njegovi sovražniki položeni za podnožnik njegovim nogam«. (Heb 10:12, 13; Ps 110:1; Raz 12:10)
23.–29. DECEMBER
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | RAZODETJE 17–19
»Božja vojna, ki bo končala vse vojne«
(Razodetje 19:11) Nato sem videl nebesa odprta, in glej: bel konj. In tisti, ki je sedel na njem, se je imenoval Zvesti in Resnični. Ta sodi in se vojskuje v pravičnosti.
(Razodetje 19:14–16) In na belih konjih mu sledijo nebeške vojske, oblečene v belo, čisto, kakovostno platno. 15 Iz njegovih ust prihaja oster dolg meč, da bo lahko z njim udaril narode, in pasel jih bo z železno palico. Poleg tega bo tlačil v stiskalnici srdite jeze Vsemogočnega Boga. 16 Na svojem vrhnjem oblačilu, na stegenskem delu, ima napisano ime: Kralj kraljev in Gospod gospodov.
it-1-E str. 1146, odst. 1
Konj
V simbolnem videnju apostola Janeza je oslavljeni Jezus Kristus prikazan kot jezdec na belem konju, ki ga spremlja vojska jezdecev, ki sedijo na belih konjih. To videnje, ki ga je dobil Janez, predstavlja pravičnost in pravico vojne, v kateri se bo Kristus v imenu svojega Boga in Očeta bojeval proti vsem sovražnikom. (Raz 19:11, 14) Pred tem pa so omenjeni različni jezdeci in njihovi konji, ki predstavljajo to, da se Kristus kot kralj bojuje, in vse nadloge, ki temu sledijo. (Raz 6:2–8)
30. DECEMBER–5. JANUAR
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | RAZODETJE 20–22
Kopljimo za duhovnimi dragulji
(Razodetje 20:5) (Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ni dopolnilo tisoč let.) To je prvo vstajenje.
it-2-E str. 249, odst. 2
Življenje
Bog je v zapovedi, ki jo je dal Adamu, nakazal, da Adam ne bo umrl, če ga bo ubogal. (1Mz 2:17) Tako bo tudi s poslušnimi ljudmi, ko bo človekov zadnji sovražnik, smrt, uničen, saj v njihovem telesu ne bo več greha, ki povzroča smrt. Nikoli jim ne bo treba umreti. (1Ko 15:26) Smrt bo uničena ob koncu Kristusovega vladanja, ki bo glede na knjigo Razodetje trajalo 1000 let. V njej je glede tistih, ki bodo postali Kristusovi sokralji in soduhovniki, rečeno, da »so oživeli in tisoč let kraljevali s Kristusom«. »Drugi mrtvi«, ki niso oživeli, »dokler se ni dopolnilo tisoč let«, so zagotovo tisti, ki bodo živeli ob koncu tisočih let in pred tem, ko bo Satan izpuščen iz brezna in bo človeštvo postavil na odločilni preizkus. Ob koncu tisočih let bodo ljudje dosegli človeško popolnost, torej bodo takšni, kakršna sta bila Adam in Eva, preden sta grešila. Takrat bodo res živeli popolno življenje. Tisti, ki bodo prestali preizkus, ko bo Satan za malo časa izpuščen iz brezna, bodo lahko v takšnem življenju uživali večno. (Raz 20:4–10)
(Razodetje 20:14, 15) Smrt in had pa sta bila vržena v ognjeno jezero. To jezero predstavlja drugo smrt. 15 V ognjeno jezero pa so bili vrženi tudi vsi tisti, ki niso bili zapisani v knjigi življenja.
it-2-E 189, 190
Ognjeno jezero
Ta besedna zveza se pojavi samo v knjigi Razodetje in očitno je simbolnega pomena. Sveto pismo jo pojasnjuje in definira z besedami: »To jezero predstavlja drugo smrt.« (Raz 20:14; 21:8)
To, da je ognjeno jezero simbolnega pomena, je razvidno iz sobesedila drugih vrstic v knjigi Razodetje, ki omenjajo to jezero. Za smrt je rečeno, da bo vržena v ognjeno jezero. (Raz 19:20; 20:14) Jasno je, da smrt ne more biti dobesedno sežgana. V jezero bo vržen tudi Hudič, nevidno duhovno bitje. Ker je duh, mu dobesedni ogenj ne more škodovati. (Raz 20:10; primerjaj 2Mz 3:2 in Sod 13:20.)
Glede na to, da ognjeno jezero predstavlja »drugo smrt« in da v Razodetju 20:14 piše, da bosta vanj vržena »smrt in had«, jezero očitno ne more predstavljati smrti, ki jo je človek podedoval od Adama (Rim 5:12), niti se ne nanaša na had (šeol). Torej zagotovo simbolizira drugo vrsto smrti, ki se je ne da razveljaviti, saj v poročilu nikjer ne piše, da bi jezero dalo tiste, ki so v njem, kot to velja za smrt, podedovano po Adamu, in had (šeol). (Raz 20:13) Glede na to bodo tisti, ki ne bodo zapisani v »knjigi življenja« – neskesani nasprotniki Božje vrhovnosti – vrženi v ognjeno jezero, kar pomeni večno uničenje oziroma drugo smrt. (Raz 20:15)