Poslušaj, govori Jehovin stražar!
»Postavil sem te za stražarja Izraelovi hiši, ... in posvariti jih moraš v mojem imenu.« – EZEKIJEL 3:17, NS.
1. Zakaj bi morali prisluhniti Jehovinemu »stražarju«?
JEHOVIN »stražar« (NS) ali »čuvaj« pravkar posreduje Božje sporočilo. Ali ga poslušaš? Tvoje življenje je odvisno od tega, ali boš to sporočilo cenil in se ravnal po njem. Kmalu bodo ‚narodi spoznali Jehovo‘, ko bo opravičil svoje sveto ime ob uničenju tega krivičnega sestava in ko bo obvaroval svoje ljudstvo. Ali se nadejaš, da boš med njimi? (Ezekijel 36:23; 39:7; 2. Petrov 3:8–13) Lahko si, vendar le tedaj, če poslušaš, kadar Jehovin »stražar« govori.
2. Kakšne posledice je za kraljestvo Jude imelo to, ker niso poslušali Božjega preroka?
2 Kraljestvo Jude je 607 leta pr. n. š. zadela nesreča, ker niso poslušali Božjih prerokov. Sovražni narodi so uživali, ko so Judo opustošili Babilonci. Toda Jehovino ime je bilo oslavljeno, ko je leta 537 pr. n. š. poskrbel, da se je ostanek zvestih Judov vrnil v svojo domovino!
3. Kaj vsebuje Ezekijelova knjiga?
3 Jehovin stražar Ezekijel je napovedal oboje – opustošenje in obnovo. Biblijska knjiga, ki nosi njegovo ime in jo je dokončal v Babiloniji okoli leta 591 pr. n. š., vsebuje 1.) Ezekijelovo nalogo; 2.) nazorne preroške prikaze; 3.) objave zoper Izrael; 4.) napovedi o sodbi nad Jeruzalemom; 5.) prerokbe zoper druge narode; 6.) obljube o obnovi; 7.) prerokbo zoper Goga iz Magoga in 8.) vizijo o Božjem svetišču. Vabimo te, da prebereš to knjigo, medtem ko jo bomo preučevali. Tako boš spoznal, kako se tiče nas danes in s tem boš poslušal govor Jehovinega »stražarja«.a
Božjemu stražarju je dodeljena naloga
4. a) Kaj je Ezekijel opazil v viziji? b) Kdo so »žive stvari« in katere lastnosti jih krasijo?
4 5. tamuza leta 613 pr. n. š. (v petem letu izgnanstva kralja Jojahina v Babilonu) se je tridesetletni duhovnik Ezekijel nahajal med judovskimi ujetniki ob »reki Kebar«, pomembnem kanalu reke Evfrat. V viziji je uzrl Jehovin nebeški »voz« ali »raztežje« skupaj s »štirimi živimi stvarmi«. (Beri Ezekijel 1:4–10.) Vsaka od »živih stvari« ali krilatih kerubov, je imela štiri obraze. (Ezekijel 10:1–20; 11:22) Ti so naznanjali, da kerubi posedujejo od Boga dobljeno ljubezen (moški), pravičnost (lev), moč (vol) in modrost (orel). Vsak kerub je stal poleg ‚kolesa v kolesu‘, in Božji duh ali delujoča moč, jih je lahko premikala v katerokoli smer. (Ezekijel 1:1–21)
5. Kaj predstavlja nebesni voz ali raztežje in kako naj bi pogled nanj vplival na Jehovino ljudstvo?
5 Jezdec na vozu je slavnostno predstavljal Jehovo. (Beri Ezekijel 1:22–28.) Kako dobro ta voz predstavlja Božjo angelsko duhovno organizacijo! (Psalm 18:10; 103:20, 21; Danijel 7:9, 10) Jehova ga vozi v tem smislu, da vlada tem stvarjenjem in jih uporablja za svoj namen. Jezdec je bil umirjen, enako kot spremljajoča mavrica, Ezekijel pa je bil ves prevzet. Seveda bi ta spoštovanje zbujajoč pogled na slavo in moč Jehove kot vrhovnega organizatorja njegovih nebeških vojsk moral v nas zbuditi ponižno hvaležnost za prednost, da mu lahko služimo kot del njegove zemeljske organizacije.
6. a) Za kaj je Bog imenoval Ezekijela in kako je gledal na službo Bogu? b) Med kakšnimi ljudmi je moral Ezekijel prerokovati in kako koristi spoznanje o tem, kako je Bog ravnal z njim?
6 Ezekijel je bil imenovan za Jehovinega preroka, čeprav je bil spomnjen na svoje človeško poreklo in nizko stanje, ko mu je bilo rečeno, da je »sin človekov«. (Beri Ezekijel 2:1–5.) Ezekijel bo moral iti k »upornim narodom«, h kraljestvoma Izraela in Jude. Najprej je na Božji ukaz pojedel zvitek, ki je vseboval žalostinke, vendar se mu je zdelo, da ima okus po medu, ker je bil hvaležen, da je lahko Božji prerok. Podobno maziljenim kristjanom in njihovim soslužabnikom ugaja, da so lahko priče za Jehovo. Ezekijel bi naj prerokoval med trmastimi in trdosrčnimi ljudmi, zato bo Bog njegov obraz naredil trd kot so njihovi obrazi in njegovo čelo naj bi bilo trše od diamanta. Ohrabrilno je vedeti, da bo Bog, enako kot je v težavnih okoliščinah podpiral Ezekijela, pomagal tudi nam, da bomo lahko pogumno oznanjali na kateremkoli področju. (Ezekijel 2:6–3:11)
7. Kakšna odgovornost je bila povezana z Ezekijelovo nalogo?
7 Ko je Ezekijel pojedel zvitek, ga je, primerno njegovi vsebini, »vzdignil duh«. Pri Telabibu je bival »strmeč sedem dni« in prebavljal to sporočilo. (Ezekijel 3:12–15) Tudi mi moramo premišljevati in marljivo preučevati, da bi doumeli globoke duhovne stvari. Ezekijel je bil postavljen za stražarja, ker je moral objaviti to sporočilo. (Beri Ezekijel 3:16–21.) Novo imenovani stražar bi moral posvariti izraelske prestopnike zakona, da jih čaka božanska izvršitev obsodbe.
8. Kdo danes služi kot »stražar« in kdo je z njim povezan?
8 Ezekijel bi bil pred Jehovo odgovoren za smrt žrtev, če mu ne bi uspelo opraviti vloge stražarja. Čeprav ga bodo tisti, katere bi moral pokarati, zvezali s simboličnimi vrvmi, bo lahko vseeno pogumno razglasil Božjo vest. (Ezekijel 3:22–27) V našem času krščanstvo noče poslušati in skuša maziljenim kristjanom vsiliti omejitve. Toda od leta 1919 sem ti maziljenci služijo kot Jehovini »stražarji« in pogumno oznanjajo njegovo vest o »času konca« za ta sestav stvari. (Danijel 12:4) Pri tem delu se jim je pridružila rastoča »velika množica« Jezusovih »drugih ovc«. (Razodetje 7:9, 10; Janez 10:16) Odkar razred »stražarja« govori dobro vest, jo vsi pripadniki maziljencev in »velike množice« zagotovo želijo razglašati kot redni oznanjevalci.
Nazorni preroški prikazi
9. a) Kakšen zgled nam je dal Ezekijel? b) Kaj je storil Ezekijel, da bi opisal babilonsko obleganje Jeruzalema in kaj je pomenilo 390 ter 40 dni?
9 Ezekijel se nato ponižno in pogumno posluži pantomime, da bi nazorno prikazal prerokbe in nam s tem dal zgled, ki bi nas moral navesti, da bi ponižno in pogumno spolnjevali naloge, ki jih dobimo od Boga. Da bi opisal obleganje Babiloncev, je legel s pogledom uprtim v opeko, na katero je vrezal sliko Jeruzalema. Ezekijel naj bi na levi strani ležal 390 dni, da bi nosil krivico desetrodovnega kraljestva Izrael, nato pa še 40 dni na desni strani za grehe dvorodovne Judeje. En dan je pomenil leto. Tako je od ustanovitve Izraela leta 997 pr. n. š., pa do uničenja Jeruzalema leta 607 pr. n. š. preteklo 390 let. Judinih 40 let se je pričelo leta 647 pr. n. š., ko je bil za preroka postavljen Jeremija, in so trajala do opustošenja Judeje leta 607 pr. n. š. (Ezekijel 4:1–8; Jeremija 1:1–3)
10. Kako je Ezekijel nazorno prikazal posledice obleganja in kaj se lahko naučimo iz dejstva, da ga je Bog podpiral?
10 Ezekijel je nato nazorno prikazal posledice obleganja. Da bi ponazoril lakoto, se je preživljal le z nekaj več kot 200 grami hrane in približno pol litra vode na dan. Njegov kruh (iz nedovoljene mešanice pšenice, ječmena, boba, leče, prosa in pirjevice, spečen s pomočjo gnoja) je bil nečist. (3. Mojzesova 19:19) To je ponazarjalo, da bodo prebivalci Jeruzalema trpeli veliko pomanjkanje. Toda kako razveseljivo je vedeti, da bo Bog Jehova, enako kot je v težkih okoliščinah podpiral Ezekijela, tudi nam pomagal, da bomo ostali zvesti in bomo kljub težavam opravili našo nalogo oznanjevanja. (Ezekijel 4:9–17)
11. a) Kaj je omenjeno v Ezekijelu 5:1–4 in kaj to pomeni? b) Kako na nas vpliva dejstvo, da je Bog izpolnil prerokbe, ki jih je Ezekijel tako nazorno prikazal?
11 Z mečem si je Ezekijel nato obril vse lase in brado. (Beri Ezekijel 5:1–4.) Tretjino las je prerok sežgal sredi Jeruzalema in tako naj bi zaradi lakote in kužnih bolezni prav tako umrla tretjina ljudi. Tisti, ki bodo umrli v boju, bodo kot tretjina las, ki je bila odrezana z mečem. Preživeli se bodo razkropili med narode kot tretjina njegovih las, ki jih je raztresel v vetru. Lasje, ki so bili odvzeti delu, ki ga je razpršil veter in so bili zavezani v rob Ezekijelovega plašča, so predstavljali tiste izgnance, ki bodo po 70 letnem opustošenju obnovili pravo čaščenje v Judeji. (Ezekijel 5:5–17) Dejstvo, da je Jehova izpolnil tega in druge preroške prikaze, bi nas moralo navesti, da zaupamo vanj kot izpolnjevalca prerokb. (Izaija 42:9; 55:11)
Bliža se uničenje!
12. a) Kaj bodo zavojevalci naredili po besedah iz Ezekijela 6:1–7? b) Kdo po Ezekijelovih besedah predstavlja simbolični Jeruzalem in kaj se bo z njim zgodilo?
12 Leta 613 pr. n. š. je Ezekijel spregovoril deželi, da bi naznanil, kaj bo doletelo malikovalske prebivalce Judeje. (Beri Ezekijel 6:1–7.) Zavojevalci bodo zrušili njihove višave, kadila in oltarje, ki so jih uporabljali pri lažnem čaščenju. Že sama misel na to, da bodo pokončani z lakoto, kužnimi boleznimi in vojno, jih bo navedla, da bodo vzklikali »Gorje!« in to bodo poudarili tako, da bodo ploskali z rokami in cepetali z nogami. Mrtva trupla duhovnih nečistovalcev bodo raztresena po višavah. Ko bo krščanstvo, simbolični Jeruzalem, doživelo podobno uničenje, bo vedelo, da je Jehova povzročitelj njegove nesreče. (Ezekijel 6:8–14)
13. Kaj je bila »palica« v Jehovini roki in kakšne so bile posledice njene uporabe?
13 ‚Konec je prihajal nad štiri kraje dežele‘, nad nezvesti religiozni sistem Jude. »Venec« nesreč bo obkrožal malikovalčevo glavo, ko bo »palica« v Božjih rokah – Nebukadnezar in njegove babilonske čete – pričela udrihati po Jehovinem narodu in njegovem hramu. Pripadniki judejske »množice« prodajalcev in kupcev bodo bodisi ubiti ali pa odpeljani v ujetništvo, in roke tistih, ki jim bo uspelo preživeti, bodo obnemogle od potrtosti. Ko bo premagan njihov lažni religiozni sistem, si bodo, in tako je tudi bilo, v žalosti povsem obrili glave. (Ezekijel 7:1–18)
14. Česa se s podkupovanjem za Jeruzalem ni moglo doseči in kaj to naznanja glede krščanstva?
14 Jehove in njegovih uničevalnih sil se ne da podkupiti. (Beri Ezekijel 7:19.) Podkupovanje ne more obvarovati »skrivno mesto«, Najsvetejše, pred oskrunitvijo, ko bodo kaldejski »roparji« zaplenili svete posode in razrušili tempelj. Jehova je ‚povzročil, da je izginil ponos silnih‘, ko je bil ujet kralj Zedekija in so bili pobiti glavni predstavniki levitskih duhovnikov. (2. Kraljev 25:4–7, 18–21) Ne, grešniki v obleganem mestu ne bodo mogli ubežati nesreči s podkupovanjem, ko jim bo Bog ‚sodil‘ kot kršilcem zaveze. Podobno krščanstvo med neizbežno oskrunitvijo stvari, ki jih ima za svete, ne bo moglo s podkupovanjem ubežati izvršitvi božanske sodbe. Tedaj bo prepozno, da bi prisluhnili Jehovinemu »stražarju«. (Ezekijel 7:20–27)
Zdihovanje nad gnusobami
15. Kaj je Ezekijel opazil v Jeruzalemu in kako naj bi to delovalo na nas?
15 Ko je Ezekijel 5. elula leta 612 pr. n. š. v viziji ogledoval Božjo slavo, ga je ‚podoba kakor roka prijela za lase‘ in ga v duhu navdihnjenja odnesla v Jeruzalem. Tja se je preselil tudi nebeški voz. Tisto, kar je Ezekijel tam opazil, bi nas moralo strezniti, tako da ne bi niti pomislili na to, da bi poslušali odpadnike. (Pregovori 11:9) V templju so izraelski odpadniki častili malikovalski simbol (morda sveti steber), kar je izzvalo Božje ljubosumje. (2. Mojzesova 20:2–6) In kakšne gnusobe je ugledal Ezekijel, ko je stopil v notranje dvorišče! (Beri Ezekijel 8:10, 11.) Kakšna sramota, da je 70 izraelskih starešin prižigalo kadila lažnim bogovom, ki so bili naslikani na odvratnih stenskih rezbarijah! (Ezekijel 8:1–12)
16. Kaj naznanja Ezekijelova vizija glede posledic odpadništva?
16 Ezekijelova vizija pokaže, da je odpadništvo smrtno nevarno za duhovnost. Izraelke so nagovorili, da so objokovale Tamuza, babilonsko božanstvo in ljubimca boginje plodnosti, Ištar! In kako priskutno je bilo gledati 25 Izraelcev, ki so v notranjem dvorišču templja častili sonce! (5. Mojzesova 4:15–19) Bogu so pred nosom mahali z nespodobnimi vejicami, ki so morda predstavljale moški spolni organ. Zato ni čudno, da Jehova ne bo uslišal njihovih molitev in podobno bo tudi krščanstvo zaman prosilo za pomoč med »veliko stisko«! (Ezekijel 8:13–18; Matej 24:21)
Zaznamovani za preživetje
17. Katerih sedem mož je bilo videti v viziji in kaj so počeli?
17 Nato opazimo sedem mož, eden je pisar v platnenem oblačilu, drugih šest pa nosi uničevalno orožje. (Beri Ezekijel 9:1–7.) »Šest mož« predstavlja Jehovine nebeške uničevalne sile, čeprav bi lahko uporabil zemeljske zastopnike. S tistimi, katerih čela zaznamuje »mož v platnenem oblačilu« bo Bog sočuten, ker jim niso ugajale gnusobe, ki so se dogajale v templju. »Šest mož« je z izvrševanjem sodbe pričelo pri 70 malikovalskih starešinah, ženskah, ki so objokovale Tamuza in pri 25 častilcih sonca. Te in druge, ki niso bili lojalni Bogu, so Babilonci ubili leta 607 pr. n. š.
18. a) Kdo je sodobni »mož v platnenem oblačilu«? b) Kaj je »znamenje«, kdo ga nosi danes in kaj bo s tistimi, ki ga nosijo?
18 Simbolični »mož v platnenem oblačilu« je razred maziljenih kristjanov. Oni gredo od hiše do hiše, da bi simbolično zaznamovali tiste, ki so postali del »velike množice« Kristusovih »drugih ovc«. »Znamenje« je dokaz, da so te ovce predani, krščeni posamezniki s Kristusu podobno osebnostjo. Ti »zdihujejo in tožijo nad gnusobami«, ki se počno v krščanstvu in izšli so iz velikega Babilona, svetovnega cesarstva lažne religije. (Razodetje 18:4, 5) Zaradi njihovega »znamenja« jim bodo Božje uničevalne sile med »veliko stisko« prizanesle. To »znamenje« lahko zadržijo, če skupaj z maziljenci sodelujejo pri označevanju drugih. Torej, če si bil ‚zaznamovan‘ z veliko vnemo sodeluj pri delu ‚zaznamovanja‘. (Ezekijel 9:8–11)
Blizu je ognjeno uničenje!
19. Kaj sodobni »mož v platnenem oblačilu« trosi med krščanstvom?
19 Mož, oblečen v platno, je stopil med kolesa nebeškega voza, da bi vzel žarečo žerjavico. Ta je bila nato raztresena nad Jeruzalemom in je tako vnaprej opozarjala, da bo uničenje tega mesta izraz Božje ognjene jeze. (Ezekijel 10:1–8; Žalostinke 2:2–4; 4:11) V Ezekijelovih dneh je Jehova izlil svojo jezo s pomočjo Babiloncev. (2. Letopisi 36:15–21; Jeremija 25:9–11) Kako pa bo v našem času? Simbolični »mož v platnenem oblačilu« je raztresel Božje ognjevito sporočilo po vsem krščanstvu kot obvestilo o tem, da bo nadenj in na preostali del velikega Babilona kmalu prišla Božja jeza. Seveda pa tisti, ki ne bodo poslušali Božjega »stražarja«, nimajo nobenega upanja na preživetje. (Izaija 61:1, 2; Razodetje 18:8–10, 20)
20. a) Kako bi morala na nas delovati skladnost med nebeškim vozom in kerubi? b) Kaj so počeli nekateri knezi in s čim so neustrezno primerjali Jeruzalem?
20 Pozornost se nato znova usmeri na nebeški voz, na Božjo nebeško organizacijo. Skladnost med kolesi tega voza in kerubi, bi nas morala navesti, da v polni meri sodelujemo z Božjo zemeljsko organizacijo. Iz lojalnosti bi jo prav tako morali ščititi pred izdajalci. (Ezekijel 10:9–22) Za časa Ezekijela so živeli takšni ljudje, saj je videl 25 vladnih knezov, ki so ob pomoči Egipčanov skovali zaroto proti Božjim uničevalnim silam. Jeruzalem so primerjali z loncem, sebe pa z mesom, ki je na varnem v njem. Toda kako zelo so se motili! »Meč« babilonskih »tujcev« bo umoril nekatere zarotnike, medtem ko bodo drugi postali ujetniki. To se bo zgodilo zato, ker so Judje pred Bogom bili krivi za kršenje njegove zaveze. (Ezekijel 11:1–13; 2. Mojzesova 19:1–8; 24:1–7; Jeremija 52:24–27) Ker krščanstvo trdi, da je v zaveznem odnosu z Bogom, zaupa pa posvetnim zvezam, bo izginilo med napadom Božjih uničevalnih sil.
21. Kaj se je zgodilo po 70 letih opustošenja Jude in kakšen podoben razvoj dogodkov je vplival na maziljeni preostanek?
21 Čeprav so bili Izraelci podobno kot leta 617 pr. n. š. ‚razkropljeni med narodi‘, je Bog bil »svetišče« ali zavetje za skesane izgnance. (Ezekijel 11:14–16) Kaj drugega pa bi še lahko pričakovali? (Beri Ezekijel 11:17–21.) Zatem ko je bila Juda 70 let opustošena, se je v očiščeno »zemljo Izraelovo« znova vrnil preostanek. Podobno je bil maziljeni preostanek leta 1919 rešen iz ujetništva v Babilonu in pod vodstvom Božjega duha je nekdaj opustošena »zemlja« duhovnega Izraela bila očiščena. Zato tisti, ki so danes ‚zaznamovani‘ za preživetje, že sedaj uživajo Božjo naklonjenost skupaj z obnovljenim preostankom duhovnega Izraela. In če boš poslušal Božjega »stražarja«, boš lahko tudi ti med preživelimi, ko bo Jehova izvlekel svoj meč iz nožnice.
[Podčrtna opomba]
a Kolikor bo čas dopuščal, naj voditelj poskrbi, da se bo med preučevanjem tega in naslednjih dveh študijev prebralo podčrtane navedke iz Svetega pisma.
Se spomniš?
◻ Zakaj naj bi poslušali Jehovinega »stražarja«?
◻ Kaj predstavlja Božji nebesni voz?
◻ Kdo danes služi kot Jehovin »stražar«?
◻ Kakšno ravnanje odpadnikov je Ezekijel videl v Jeruzalemu in kako bi naj ta vizija vplivala na nas?
◻ Kdo je sodobni »mož v platnenem oblačilu« in kaj je »znamenje«, ki ga napiše na čela?