Izobraževanje v biblijskih časih
»Učite jih svoje otroke.« (5. MOJZESOVA 11:19)
1. Kaj kaže, da se Jehova zanima za izobrazbo svojih služabnikov?
JEHOVA je veliki Pedagog. Svojih služabnikov nikoli ne pušča v neznanju. Vedno rad deli z njimi znanje. Spoznava jih s svojo voljo in potmi. Premnoga tisočletja je imel ob sebi svojega edinorojenega Sina, ki se je nenehno učil kot Božji »delovodja« (Pregovori 8:30, AC). Ko je bil Jezus na zemlji, je rekel: »Govorim to, kar me je naučil Oče.« (Janez 8:28) Elihu je vprašal in imel pri tem v mislih Boga kot neprimerljivega Pedagoga: »Kje je učitelj njemu enak?« (Job 36:22) Prerok Izaija je o Jehovu govoril kot o »velikem Učitelju« (NW) svojega ljudstva in prerokoval: »Vsi tvoji otroci so Gospodovi učenci, in velik je mir tvojih otrok.« (Izaija 30:20; 54:13) Jehova nedvomno želi, da bi bila njegova inteligentna stvarjenja prosvetljena in dobro izobražena.
Izobrazba v času očakov
2., 3. a) Kako so zvesti očaki gledali na izobraževanje svojih otrok in kakšna navodila je Jehova dal Abrahamu? b) Kakšen je bi veličasten namen zahteve, naj se izobražuje Abrahamovo potomstvo?
2 Ena od osnovnih prednosti poglavarja družine v času očakov je bila poučevanje otrok in rodbine. Za Božje služabnike je bilo poučevanje lastnih otrok verska dolžnost. Jehova je o svojem služabniku Abrahamu rekel: »Ampak dam mu to vedeti zato, da zapove svojim sinovom in svoji hiši za seboj, naj se drže Gospodovega pota ter delajo po pravičnosti in pravici, zato da spolni Gospod nad Abrahamom, kar mu je obljubil.« (1. Mojzesova 18:19)
3 Ta Božja izjava govori, da Jehova gleda na izobraževanje kot na nekaj zelo pomembnega. Bog je od Abrahama, Izaka in Jakoba zahteval, da poučujejo svojo rodbino o Njegovih poteh pravičnosti in pravice, da bi se lahko prihodnji rodovi držali Jehovove poti. Tako bo tudi Jehova izpolnil svojo obljubo o Abrahamovem semenu in blagoslovil ,vse narode na zemlji‘. (1. Mojzesova 18:18; 22:17, 18)
Izobraževalni sistem v Izraelu
4., 5. a) Kaj je izdvajalo izraelski izobraževalni sistem od takega sistema drugih narodov? b) O kakšni drugi pomembni razliki govori Encyclopaedia Judaica in kaj je nedvomno prispevalo k tej razliki?
4 Encyclopaedia Judaica navaja: »Biblija je glavna pomoč za razumevanje poteka izobraževanja v starodavnem Izraelu.« Jehova je uporabil Mojzesa kot prvega človeškega Izraelovega učitelja (5. Mojzesova 1:3, 5; 4:5). Mojzes je posredoval besede, ki jih je dobil od Jehova (2. Mojzesova 24:3). Tako je bil pravzaprav Bog glavni Pedagog Izraela. Že to je samo po sebi izdvojilo izobraževalni sistem Izraela od izobraževalnega sistema drugih narodov.
5 Isti priročnik izjavlja: »Višja izobrazba ali učenost je bila v Mezopotamiji in Egiptu formalna in omejena na pisarski razred, kot je videti pa v Izraelu ni bilo tako. Razliko lahko nedvomno pripišemo preprostejšemu abecednemu pisnemu sistemu, ki so ga imeli Hebrejci. . . . Pomembnosti abecedne pisave v zgodovini izobraževanja ne bi smeli prezreti. Korenito je posegla v tradicionalno pisno kulturo Egipta, Mezopotamije in Kanaana drugega tisočletja. Pismenost ni bila nič več razpoznavna in svojska značilnost razreda profesionalnih pisarjev in duhovnikov, izurjenih v težko razumljivi klinopisni in hieroglifski pisavi.«
6. Kakšni biblijski dokazi obstajajo, da so bili Izraelci že od samega začetka svoje zgodovine pismeni?
6 Biblija nudi dokaze, da so bili Izraelci pismeno ljudstvo. Še celo preden so vstopili v Obljubljeno deželo, jim je bilo zapovedano, naj si zapišejo Jehovove zakone na podboje in na vrata (5. Mojzesova 6:1, 9; 11:20; 27:1-3). Čeprav je bila ta zapoved brez dvoma simbolična, pa gotovo ne bi nič pomenila povprečnemu Izraelcu, če ne bi znal brati in pisati. Sveto pismo, na primer Jozue 18:9 in Sodniki 8:14, kaže, da so poleg vodij, kot sta bila Mojzes in Jozue, tudi ostali znali pisati že dolgo pred vzpostavitvijo monarhije v Izraelu. (2. Mojzesova 34:27; Jozue 24:26)
Učne metode
7. a) Kdo je, kot pravi Sveto pismo, dal izraelskim otrokom osnovno izobrazbo? b) Kaj pravi francoski biblicist?
7 V Izraelu sta otroke že od najzgodnejših let poučevala tako oče kot mati (5. Mojzesova 11:18, 19; Pregovori 1:8; 31:26). V francoskem Dictionnaire de la Bible (Biblijskem slovarju) je biblicist E. Mangenot zapisal: »Kakor hitro je otrok spregovoril, se je naučil nekaj odlomkov iz postave. Mati mu je vedno znova ponavljala vrstice, in ko si jih je zapomnil, sta začela z drugimi. Kasneje pa je vrstice, ki jih je že lahko ponavljal po spominu, dala v pisni obliki otroku tudi v roke. Tako so otroke vpeljali v branje, ko pa so bili večji, so se lahko nadalje versko poučevali, tako da so brali in razmišljali o Gospodovem zakonu.«
8. a) Katera je bila osnovna učna metoda v Izraelu, toda s kakšnimi pomembnimi značilnostmi? b) Kako so si pomagali pri utrjevanju spomina?
8 To daje slutiti, da je bila osnovna učna metoda učenje na pamet. Vse, kar so se tako naučili o Jehovovih zakonih in njegovem ravnanju s svojim ljudstvom, jim je moralo seči v srce (5. Mojzesova 6:6, 7). O tem so morali temeljito premišljevati (Psalm 77:11, 12). Mladi in starejši so si pri utrjevanju spomina pomagali na različne načine. Naštejmo jih nekaj: abecedni akróstih, pri čemer se vsaka vrstica v psalmu prične z naslednjo črko v abecedi (na primer Pregovori 31:10-31, NW); aliterácija (ujemanje soglasnikov ali soglasniških sklopov na začetku besed); in uporaba števil, kot na primer v drugi polovici 30. poglavja Knjige pregovorov. Zanimivo je mnenje nekaterih učenjakov, da je Gezerski koledar, eden najstarejših primerkov stare hebrejske pisave, služil kot sredstvo za urjenje učenčevega spomina.
Učni program
9. a) Kaj je zavzemalo pomembno mesto v preučevalnem programu izraelskih otrok? b) Kaj navaja biblijska enciklopedija glede poučevanja, vezanega na vsakoletne praznike?
9 Izobrazba v Izraelu ni bila omejena samo na opismenjevanje. Vidno mesto je pripadalo tudi zgodovini. Poznavanje čudovitih del, ki jih je Jehova storil v prid svojega naroda, je zajemalo najvažnejše mesto v učnem programu. Takšna zgodovinska dejstva so se prenašala iz roda v rod. (5. Mojzesova 4:9, 10; Psalm 78:1-7) Proslavljanje vsakoletnih praznikov je bila prikladna priložnost, da so glavarji družine poučevali svoje otroke (2. Mojzesova 13:14; 3. Mojzesova 23:37-43). The International Standard Bible Encyclopedia (Mednarodna splošna biblijska enciklopedija) o tem pravi takole: »S tem, ko je oče doma poučeval svoje otroke in jim pojasnjeval pomen praznikov, so se hebrejski otroci učili, kako je Bog nekdaj očitno nastopal za njih, kako morajo živeti sedaj in kaj je Bog obljubil o prihodnosti svojega ljudstva.«
10. Kakšne praktične vzgoje so bile deležne deklice? Kaj pa dečki?
10 Starši so otroke izobraževali tudi s praktično vzgojo. Deklice so se učile gospodinjskih veščin. Zadnje poglavje Knjige pregovorov kaže, da je bilo teh veliko in da so bile raznolike: predenje, tkanje, kuhanje, trgovanje in siceršnje vodenje gospodinjstva. Dečke so običajno izučili v očetovi zaposlitvi — poljedelstvu ali pa kakšnemu poklicu oziroma obrti. Kasneje so judovski rabini znali reči: »Kdor ne zna sina izučiti koristnega poklica, ga vzgaja v tatu.«
11. Kaj kaže glavni namen izobraževanja v Izraelu in kaj se iz tegal lahko naučijo mladi danes?
11 Duhovna globina učnih metod v Izraelu je očitna v vsej Knjigi pregovorov. Kaže, da je bil njen namen poučiti ,neizkušene‘ o vzvišenih stvareh, kot je modrost, rednost, razumevanje, poznavanje, pronicljivost, znanje in sposobnost razmišljanja, in sicer v ,strahu Jehovovem‘ (NW) (Pregovori 1:1-7; 2:1-14). To poudarja motive, ki bi morali današnjega Božjega služabnika spodbujati, da izboljša svojo izobrazbo.
Duhovniki, leviti in preroki
12. Kdo je poleg staršev še sodeloval v izobraževanju izraelskega ljudstva in kakšen je osnovni pomen hebrejske besede, prevedene z »zakon«?
12 Za osnovno izobrazbo so poskrbeli starši, dalje pa je Jehova svoje ljudstvo izobraževal po duhovnikih, neduhovniških levitih in po prerokih. Ko je Mojzes zadnjič blagoslavljal Levijev rod, je rekel: »Učijo Jakoba tvoje naredbe in Izraela tvojo postavo.« (5. Mojzesova 33:8, 10) Pomembno je dejstvo, da je hebrejska beseda za zakon (tohráh) izpeljana iz korena, ki v glagolski obliki pomeni ’kazati’, ’učiti’. Encyclopaedia Judaica navaja: »Beseda [tora] torej pomeni ’poučevanje’, ’nauk’ ali ’navodilo’.«
13. Zakaj je bila izraelska postava drugačna od pravnega sistema drugih narodov?
13 Tudi to je Izrael izdvajalo od ostalih narodov in celo od novodobnih narodov. Politični narodi imajo danes gore zakonov, katerih povprečen človek pozna le peščico. Ko nekdo pride v navzkriž z zakonom, mora globoko seči v žep, da bi plačal odvetnika, ki bi ga branil. Pravne šole so le za specialiste. V Izraelu pa je bila postava sredstvo, po katerem je Bog govoril svojemu ljudstvu, kako naj ga časti in živi v skladu z njegovo voljo. Za razliko od drugih pravnih pravilnikov je postava vključevala ljubezen do Boga in bližnjega. (3. Mojzesova 19:18; 5. Mojzesova 6:5) Postava še zdaleč ni bila suhoparna zbirka zakonov. Ljudstvu je priskrbela nauke, pouk in navodila o načinu življenja, kakršnega so morali usvojiti.
14. Kakšen je eden od razlogov, da je Jehova zavrnil levitsko duhovništvo (Malahija 2:7, 8)?
14 Duhovniki in leviti so, dokler so bili zvesti, opravljali svojo odgovornost in poučevali ljudstvo. Toda največkrat so duhovniki zanemarili svojo dolžnost izobraževanja naroda. Zaradi takšne nezadostne izobrazbe v Božji postavi so bile posledice neizogibne tako za duhovnike kot za ljudstvo. V osmem stoletju pred našim štetjem je Jehova napovedal: »Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja. Ker si ti zavrgel spoznanje, bom zavrgel tebe, da mi ne boš duhovnik; ti si pozabil postavo svojega Boga, tudi jaz pozabim tvoje otroke!« (Ozej 4:6)
15. a) Koga je Jehova poleg duhovnikov še napravil za učitelje v Izraelu in kaj je zapisal biblicist o njihovi izobraževalni vlogi? b) Kaj se je končno zgodilo Izraelu in Judi, ker sta zavrnila Jehovovo znanje in poti?
15 Jehova je, tako kakor duhovnike, napravil za pedagoge tudi preroke. Takole beremo: »Gospod je svaril Izraela in Juda po vseh svojih prerokih, po vseh vidcih govoreč: ,Obrnite se od svojih hudobnih potov in spolnjujte moje zapovedi, moje zakone natančno po postavi, ki sem jo dal vašim očetom, in po tem, kar sem vam sporočil po svojih služabnikih prerokih!« (2. kraljev 17:13) Francoski biblicist Roland de Vaux se je o izobraževalni vlogi prerokov izrazil takole: »Tudi prerokovo poslanstvo je bilo poučevanje ljudstva; to je bilo ravno tako del njihove naloge, kot napovedovanje prihodnosti. Preroško navdihnjenje pa je dalo njihovemu pričevanju avtoriteto Božje besede. Brez dvoma so bili preroki v monarhiji verski in moralni učitelji ljudstva; bili so tudi najboljši izmed njegovih učiteljev, čeprav tudi ne vedno najbolj upoštevani.« Izraelci so zaradi nezadostne izobrazbe, ki bi jim jo morali nuditi duhovniki in leviti pa tudi zaradi neupoštevanja Jehovovih prerokov, skrenili z Jehovovih poti. Samarija je padla pod Asirci leta 740 p.n.š., Jeruzalem s svojim templjem pa so uničili Babilonci leta 607 p.n.š.
Izobrazba med ujetništvom in po njem
16., 17. a) Kakšen izobraževalni program je bil vsiljen Danijelu in njegovim trem tovarišem? b) Kaj jim je omogočilo, da so kljub takšnemu babilonskemu izobraževanju ostali zvesti Jehovu?
16 Kakšnih deset let pred razrušenjem Jeruzalema je kralj Nabuhodonozor odpeljal v Babilon kralja Joahina ter skupino knezov in plemenitnikov (2. kraljev 24:15, AC). Med njimi so bili tudi Danijel in še trije drugi mladeniči plemenitega rodu (Danijel 1:3, 6). Nabuhodonozor je za vse štiri odredil poseben postopek triletnega šolanja »v pisavi in jeziku Kaldejcev«. Še več, določil jim je »vsakdanji obrok kraljevih jedil in vina« (Danijel 1:4, 5). To je predstavljalo nevarnost iz različnih vzrokov. Učni program verjetno ni obsegal le triletnega jezikovnega tečaja. Nekateri menijo, da izraz ,Kaldejci‘ iz tega odlomka ne pomeni le »Babilonce kot ljudstvo, ampak razred učenjakov« (The Soncino Books of the Bible). C. F. Keil v svojem komentarju k Danijelu navaja: »Danijela in njegove tovariše naj bi izobraževali v modrosti kaldejskih duhovnikov in učenjakov, za kar so skrbele babilonske šole.« S kraljevimi obroki hrane bi poleg tega kršili prehrambene omejitve, ki jim jih je nalagala Mojzesova postava. Kaj jim je bilo storiti?
17 Danijel je kot predstavnik štirih mladeničev plemenitega rodu že na samem začetku dal jasno vedeti, da ne bodo jedli in pili tistega, česar jim vest ne dovoljuje (Danijel 1:8, 11-13). Jehova je blagoslovil takšno odločnost in omehčal srce odgovornemu babilonskemu dvorniku (Danijel 1:9, 14-16). Kar pa zadeva njihovo šolanje, poznejši dogodki iz življenja vseh štirih mladih Hebrejcev brez vsakršnega dvoma potrjujejo, da obvezno triletno poučevanje v babilonski kulturi ni omajalo njihove globoke navezanosti na Jehova in na pravo bogočastje (Danijel, 3. in 6. poglavje). Jehova jim je pomagal, da so po vsiljenem triletnem poglabljanju v babilonsko visoko učenost ostali čisti. »Bog pa je dal tem štirim mladeničem znanje in razumnost za vsakršno pismenstvo in modrost. Danijel je bil povrh izveden v videnju in v sanjah vsakršne vrste. V vseh rečeh, ki so terjale modrost in razumnost, je kralj ugotovil pri vseh vprašanjih, da desetkrat prekašajo vse modre in vedeževalce, ki so bili po vsej njegovi državi.« (Danijel 1:17, 20).
18. Kakšen izobraževalni program je potekal v Judi po babilonskem ujetništvu?
18 Po babilonskem ujetništvu je obsežno delo izobraževanja izvedel Ezdra, duhovnik, ki »je pripravil srce svoje, da bo preiskoval zakon Gospodov in ga izpolnjeval ter da bo učil v Izraelu postave in sodbe« (Ezra 7:10). Pri tem so mu pomagali resnicoljubni leviti, ki »so razlagali ljudstvu pouk postave« (Nehemija 8:7). Ezdra je bil biblijski izvedenec in ,izurjen pismouk‘ oziroma prepisovalec (Ezra 7:6). Pismouki so kot razred postali pomembni prav v tem času.
Rabinske šole
19. Kakšen razred pedagogov se je razvil v Izraelu do časa, ko je na zemljo prišel Jezus? Iz katerih važnih razlogov se Jezus in njegovi učenci niso udeleževali judovskih visokih šol?
19 Do časa, ko se je na zemlji pojavil Jezus, so pismouki že postali elitni učiteljski razred, ki se je bolj držal izročil kot pa pristnih naukov Božje besede. Všeč jim je bilo, če so jih klicali ,rabi‘, kar je postal častni naslov, ki pomeni »Moje visočanstvo (ekscelenca)« (Matej 23:6, 7, podčrtna opomba v NW With References). Pismouke se v krščanskih grških spisih pogosto povezuje s farizeji, ki so bili nekateri tudi sami učitelji postave (Apostolska dela 5:34). Jezus je obe skupini obtožil, da sta zaradi svojih izročil in poučevanja ,človeških naukov in zapovedi‘ napravili Božjo besedo neučinkovito (Matej 15:1, 6, 9). Ne preseneča torej, da se niti Jezus niti njegovi učenci niso izobraževali v rabinskih šolah (Janez 7:14, 15; Apostolska dela 4:13; 22:3).
20. Kaj pokaže ta pregled izobraževanja v biblijskih časih in kaj kaže, da Jehovovi služabniki potrebujejo izobrazbo?
20 Iz pregleda izobraževanja v biblijskih časih je razvidno, da je Jehova veliki Pedagog svojega ljudstva. Bog je po Mojzesu v Izraelu organiziral učinkovit izobraževalni sistem. Vendar pa se je skozi daljši čas razvil sistem judovskega visokega šolstva, ki je učil v nasprotju z Božjo besedo. Čeprav Jezus ni obiskoval takšnih judovskih šol, je bil vseeno neprimerljiv Učitelj (Matej 7:28, 29; 23:8; Janez 13:13). Imenoval je tudi svoje učence, naj poučujejo, in to prav do zaključka te stvarnosti (Matej 28:19, 20). Da bi to lahko delali, morajo biti dobri učitelji, zato si morajo pridobiti izobrazbo. Kako bi morali današnji pravi kristjani gledati na izobrazbo? To vprašanje bo obdelal naslednji članek.
Preizkus spomina
◻ Zakaj smo lahko prepričani, da se Jehova zanima za izobraževanje svojih služabnikov?
◻ V čem se je izraelski izobraževalni sistem razlikoval od takega sistema ostalih narodov?
◻ Kakšne izobrazbe so bili deležni izraelski otroci?
◻ Kakšne učne metode so uporabljali v Izraelu?
◻ Zakaj Jezus in njegovi učenci niso obiskovali judovskih visokih šol?
[Slika na strani 14]
Danijela in njegovih tovarišev prisilna izobrazba v Babilonu ni odvrnila od Jehova