Jehova nagradi vero in pogum
»Naš Bog, ki mu služimo, nas lahko reši. Iz goreče razbeljene peči in iz tvoje roke, o kralj, nas bo rešil.« – DANIJEL 3:17, NS
1. Kaj je bilo poudarjeno v prejšnjem članku, in zakaj je ponovno pregledovanje dogodkov lahko koristno?
BOG JEHOVA, suveren vesolja, je svetovne vladarje poučil o svoji nadvladi. V prejšnjem članku smo izvedeli, kako se je to uresničilo v primerih, o katerih poroča prvih šest poglavij Danijelove knjige. Ta poročila lahko sedaj ponovno pregledamo. Vidimo lahko, kaj se iz njih naučimo v soglasju z besedami navdihnjenega apostola Pavla: »Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v upanju.« (Pismo Rimljanom 15:4, EI)
2., 3. Kdo je bil med ujetniki kralja Nebukadnezarja in do kakšnega zaključka pridemo na osnovi pomena njihovih imen?
2 Bilo je leta 617 pr. n. š., v času kratke vladavine Jojahina, sina kralja Jojakima. Kralj Nebukadnezar je ukazal, da naj v Babilon privedejo nekaj najboljših in najpametnejših judovskih mladeničev. Med njimi so bili tudi Danijel, Hananija, Misael in Azarija. (Danijel 1:3, 4, 6)
3 V Judeji je prevladovala brezbožnost. Če sklepamo po pomenu imen štirih hebrejskih mladeničev, je očitno, da so imeli bogaboječe starše. Ime »Danijel« pomeni »Bog je moj sodnik«. Hananijevo ime pomeni »Jehova je izkazal ljubeznivost; Jehova je bil milostljiv«. Misaelovo ime verjetno pomeni »Kdo je kakor Bog?« ali »Kdo pripada Bogu?«. In Azarijevo ime pomeni »Jehova je pomagal«. Njihova imena so gotovo bila za spodbudo, da ostanejo zvesti edinemu pravemu Bogu. Kaldejci so te tri hebrejske mladeniče preimenovali v Beltsazar, Sadrah, Mesah in Abednego. Seveda kot sužnji tuji sili niso mogli vplivati na to, kakšna imena jim bodo njihovi osvajalci dali. (Danijel 1:7)
Preizkušena vera in pogum
4. Kaj pokazuje Jehovino željo, da njegovo ljudstvo resno jemlje predpise o čistih in nečistih živalih?
4 Bogaboječi starši štirim Hebrejcem niso dali le dobrega začetka v življenju, ko so jim dali ta imena. Verjetno so jih tudi vzgajali točno po Mojzesovem zakonu. To je vključevalo tudi značilno prehrano. Sam Jehova je to smatral za tako pomembno, da je po naštetju več podobnih prepovedi dejal: »Bodite sveti, ker jaz sem svet.« (3. Mojzesova knjiga 11:44, 45)
5. Kako je bila preizkušena odlična vzgoja štirih hebrejskih mladeničev?
5 Ta odlična vzgoja štirih hebrejskih mladeničev je bila kmalu preizkušena. Kako? »Kralj jim je določil vsakdanji obrok kraljevih jedil in vina, ki ga je sam pil.« (Danijel 1:5) Vedeli so, da Mojzesov zakon prepoveduje uživanje mesa svinj, zajcev, ostrig in jegulj. Celo uživanje mesa, ki ga je zakon dovoljeval, je bilo na babilonskem dvoru vprašljivo, ker niso vedeli ali je bilo pravilno izkrvavljeno. Povrh tega je bilo meso verjetno oskrunjeno s poganskimi obredi. (3. Mojzesova knjiga 3:16, 17)
6. Kako so se štirje Hebrejci spoprijeli s to preizkušnjo?
6 Kaj so štirje Hebrejci lahko storili? Kot beremo, se je Danijel, brez dvoma so to storili tudi ostali trije, odločil v svojem srcu, da se ne omadežuje s tako hrano. Zato je »poprosil«, naj mu namesto kraljevih poslastic dajo zelenjavo in vodo namesto njegovega vina. Niso razmišljali, kaj je bolj okusno. Gotovo je zahtevalo vero in pogum, da se spregovori o tem spornem vprašanju. Za te štiri mladeniče se je zanimal Jehova, zato je poskrbel, da je bil knez dvornikov naklonjen Danijelu. Toda ta dvorjan se je bal uslišati Danijelovo prošnjo, ker ga je skrbelo, kako bo takšna hrana vplivala na Danijelovo zdravje. Zato je Danijel prosil za dovoljenje, da s tem načinom prehrane poskusijo deset dni. Prepričan je bil, da poslušnost Božjemu zakonu ne prinese le čiste vesti, ampak tudi ugodno vpliva na zdravje. Hebrejci so gotovo morali zaradi svojega stališča prenesti precej zasmehovanja. (Danijel 1:8–14; Izaija 48:17, 18)
7. Kako so bili hebrejski mladeniči nagrajeni za svojo pogumno stališče?
7 Štirim Hebrejcem je bila potrebna vera in pogum, da so lahko vztrajali pri svoji zahtevi glede hrane. Toda bili so nagrajeni za svoje ravnanje: po desetih dneh so izgledali lepši in bolj zdravi od vseh ostalih! Jehova jim je podelil znanje, vpogled in modrost. Ko so jih po triletnem šolanju pripeljali pred kralja, je ugotovil, da »desetkrat prekašajo vse modre in vedeževalce, ki so bili po vsej njegovi državi«. (Danijel 1:20, EI)
8. Kaj se lahko iz tega danes naučijo Jehovini služabniki?
8 To je pouk za vse današnje služabnike Jehove Boga. Ti hebrejski mladeniči bi lahko mislili, da prehrambene omejitve v Mojzesovem zakonu niso tako pomembne, v primerjavi z desetimi zapovedmi ali postavami o žrtvovanju na letnih praznikih. Toda ni bilo tako: lojalni Hebrejci so hoteli živeti po vseh določbah Božjega zakona. To nas spomni na načelo, ki ga je povedal Jezus, napisano pa je v Lukovem evangeliju 16:10: »Kdor je zanesljiv v najmanjši reči, bo zanesljiv tudi v veliki, kdor pa je nepošten v najmanjši, bo nepošten tudi v veliki.« (EI; primerjaj Matej 23:23.)
9. Kako so nekatere Jehovine priče danes pokazale podoben pogum?
9 Jehovine priče mnogokrat pokažejo podobno vero in pogum: na primer, ko svoje delodajalce prosijo za proste dneve, da bi lahko obiskali okrožni kongres. In vedno znova se dogaja, da se v njihovem primeru naredi izjema. Priče, ki so hotele začeti s pionirsko službo ali postati pomožni pionirji, so vztrajno iskale delno zaposlitev in običajno se njihova zahteva ugodno reši.
10. Kaj se lahko iz vsega tega naučijo starši, Jehovine priče?
10 Iz vzgoje štirih hebrejskih mladeničev se lahko bogaboječi starši danes tudi nekaj naučijo! Kadar se krščanski starši iz srca zanimajo za duhovne interese svojih otrok, bodo duhovne stvari, v soglasju z načelom iz Mateja 6:33, postavili na prvo mesto v svojem življenju. Tedaj lahko pričakujejo, da se bodo njihovi otroci zmogli upreti skušnjavam in pritisku vrstnikov in učiteljev v primeru slavljenja rojstnih dni in praznikov ali pri kakšnem drugem kršenju svetopisemskih načel. Taki bogaboječi starši tako dokazujejo resničnost besed v Pregovorih 22:6.
Pogumna razlaga Nebukadnezarjevih sanj
11. Kako mi lahko danes posnemamo zgled Danijela in njegovih treh prijateljev?
11 Drugo poglavje Danijelove knjige nam daje še en zgled vere in poguma. Danijel je slišal o kraljevem ukazu za pomor vseh modrijanov v Babilonu, ker mu niso znali povedati in razložiti sanje. Ali je to Danijela in njegove tri tovariše zbegalo? Nikakor ne! Prepričan, da mu Jehova lahko da podatke, ki jih kralj želi, je Danijel prišel pred kralja in izprosil čas za pripravo odgovora. Ta prošnja je bila uslišana. Nato so Danijel in njegovi trije prijatelji o tej stvari iskreno molili. Jehova je nagradil njihovo vero, dobili so potrebne podatke. Tedaj se je Danijel iz dna srca zahvalil v molitvi Jehovi. (Danijel 2:23) In Danijel je v svoji razlagi sanj, kot piše v 4. poglavju, moral povedati kralju Nebukadnezarju, da bo sedem let živel kot žival z divjimi živalmi. To je zahtevalo podobno vero in pogum, kot ga mora danes imeti Božje ljudstvo ko oznanja odločno vest o Njegovem maščevanju nad satanovim svetom.
»Pogasili so moč ognja«
12., 13. O kakšni preizkušnji Danijelovih treh tovarišev poroča 3. poglavje Danijelove knjige?
12 Tretje poglavje Danijelove knjige nam posreduje najbolj izreden primer biblijskega poročila o tem, kako je Jehova nagradil občudovanja vredno vero in pogum treh hebrejskih mladeničev. Predstavljaj si ta prizor. Vsi babilonski veljaki so zbrani na nižini Dura. Pred njimi se dviguje v nebo kakih 27 metrov visok in 2,7 metra širok zlat kip. Da bi vplival na njihova čustva, je kralju pri roki orkester. Ob zvoku glasbe so zbrani morali ‚pasti na obraz in moliti zlato podobo, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar. Kdor ne pade na obraz in ne moli, bo takoj vržen v gorečo razbeljeno peč‘. (Danijel 3:5, 6)
13 Nobenega dvoma ni: neposlušnost temu ukazu je terjala močno vero in pogum. Ker so bili »zvesti v najmanjšem«, so bili pripravljeni ostati »zvesti tudi v velikem«. Dejstvo, da so s tem spravili druge Jude v nevarnost, ni bilo tako važno. Temu kipu se niso poklonili in ga niso častili. Nekaj njihovih zavistnih tovarišev je opazilo njihovo očitno odklanjanje čaščenja, niso izgubljali časa, in so takoj o tem poročali kralju.
14. Kako je reagiral Nebukadnezar, ko je izvedel, da se niso hoteli pokloniti in kako so trije Hebrejci odgovorili na njegovo brezpogojno zahtevo?
14 Nebukadnezar je v »jezi in togoti« ukazal, naj pripeljejo predenj te tri Hebrejce. Njegovo vprašanje »Ali je res?« pokaže, da mu je bilo nepojmljivo, da so lahko odbili, da niso padli na obraz in molili zlate podobe. Dal jim je še zadnjo priložnost in če jo bodo zapravili, bodo vrženi v gorečo, razžarjeno peč. »In,« je dejal ponosni babilonski vladar, »kdo je tisti bog, ki bi vas rešil iz moje roke?« Z resničnim pogumom in vero v Jehovo so trije Hebrejci spoštljivo odgovorili kralju: »Ni nam treba, da ti na to odgovorimo. Ako nas naš Bog, ki ga častimo, more osvoboditi, nas bo ... o kralj, rešil. Ako pa tega ne bo storil, vedi, o kralj, da tvojega boga ne bomo častili.« (Danijel 3:13–18, EI)
15. Kaj je kralj Nebukadnezar naredil?
15 Če je Nebukadnezar bil prej jezen, je bil sedaj razkačen, saj beremo, da se je »izraz njegovega obraza ... spremenil nasproti« trem Hebrejcem. (Danijel 3:19, EI) Primerna njegovi togoti je bila zapoved, da naj peč sedemkrat bolj zakurijo kot običajno. Potem so zanesljivi močni pripadniki njegove vojske zgrabili te tri Hebrejce in jih vrgli v razbeljeno peč. Plamen je bil tako močan, da je usmrtil može, ki so izvršili to nalogo.
16. Kako je bila nagrajena vera treh Hebrejcev?
16 Toda kako presenečen je bil kralj, ko je videl ne tri, ampak kar štiri može, ki so nepoškodovani hodili sredi ognja! Kralj je pozval tri Hebrejce naj pridejo iz peči in ugotovil je, da se jim niti en las na njihovih glavah ni osmodil in da njihova oblačila nimajo vonja po dimu. Kako zelo je Jehova nagradil njihovo vero in pogum! Sigurno je apostol Pavel mislil na njihov zgled, ko je med velik oblak prič uvrstil tiste, ki so »gasili ognja moč«. (Hebrejcem 11:34) Kakšen odličen zgled so postali za vse Jehovine služabnike od takrat do danes!
17. Kakšne podobne odlične zglede poznamo danes?
17 Danes Jehovinim služabnikom ne preti dobesedna ognjena peč. Vendar so bili mnogi težko preizkušeni v svoji neoporečnosti, ko je šlo za izkazovanje časti državnim simbolom. Lojalnost drugih je bila preizkušena, ko je šlo kupovanje izkaznic političnih strank ali za priključitev vojaškim silam. Jehova je podpiral vse te osebe in jim omogočil, da so se lahko uspešno spoprijeli z izzivom njihove neoporečnosti. Tako so dokazali, da je satan lažnik, Jehova pa pravi Bog.
Nadaljnji zgled vere in poguma
18. Kako je Belsazar pokazal, da prezira Jehovo, Boga Judov, kot je zapisano v Danijelovi knjigi, v 5. poglavju, 3. in 4. vrstici?
18 V petem poglavju Danijelove knjige je zapisan še en primer vere in poguma. Babilonski kralj Belsazar je, skupaj s tisoči velikašev, priležnicami in drugimi ženami, užival v razkošnem svetoskrunskem slavju. Nenadoma se je na zidu pojavil nenavaden rokopis. To je kralja tako prestrašilo, da so mu popustili kolčni sklepi in so mu kolena klecala. Vsi babilonski modrijani so bili zbegani in ponovno so poklicali Danijela, služabnika pravega Boga, da pojasni ta napis.
19. Kaj je izstopalo pri Danijelovem pojasnjevanju napisa na zidu?
19 Kljub temu, da je bil sam v razkošni, sovražni sredini, se Danijel ni prestrašil, ni omilil svojega sporočila in ni pozabil na sporno vprašanje. Samozavestno in hladnokrvno je z jasnim, dostojanstvenim govorom pričal za svojega Boga. Ni se zadovoljil le s pojasnilom napisa na zidu. Kralja je spomnil, kako je Jehova ponižal njegovega deda, ko je povzročil, da je sedem let živel kot divja zver, dokler ni priznal, da je Najvišji Bog vladar v človeškem kraljestvu. »Tudi ti,« je Danijel rekel Belsazarju, ‚se nisi ponižal, ampak si oskrunil posode iz Jehovinega templja in častil bogove iz zlata, srebra, bakra, železa, lesa in kamenja, ki ne vidijo, ne slišijo in nimajo razuma. Toda pravega Boga, v čigar oblasti so vsa tvoja pota, nisi častil. Zato je bilo napisano to pisanje. Tehtan si bil na tehtnici in prelahek najden, zato bo tvoje kraljestvo razdeljeno in dano Medijcem in Perzijcem.‘ Da, Danijel je zaradi svoje vere in poguma zopet odličen zgled današnjim Božjim služabnikom. (Danijel 5:22–28)
20. Kakšen nadaljnji zgled močne vere in poguma je dal Danijel med Darijevo vladavino?
20 V šestem poglavju Danijelove knjige najdemo še en odličen zgled vere in poguma. Sedaj je vladal kralj Darij in Danijela je postavil za enega izmed višjih uradnikov kraljestva. Drugi, ki so Danijelu zavidali, so vladarja nagovorili naj izda zakon: po tem zakonu nihče ni smel 30 dni moliti h nikomur drugemu razen h kralju. Vedeli so, da bodo le na ta način našli pretvezo, da obtožijo Danijela. Danijel zakona ni upošteval in je v svoji podstrešni sobi nadaljeval z molitvami pri odprtem oknu, obrnjen proti Jeruzalemu. Spoznan je bil za krivega kršenja kraljevega ukaza. Kot je določal zakon, so ga zaprli v levnjak. Bog pa je znova nagradil Danijelovo vero in pogum. Kako? V Pismu Hebrejcem 11:33 piše, da je Jehova zmašil »levom žrela«.
21. Kaj naj bi se trdno odločili glede na odlične zglede vere in poguma, ki so zapisani v prvih šestih poglavjih Danijelove knjige?
21 Dogodki, opisani v prvih šestih poglavjih Danijelove knjige, zelo okrepijo našo vero! Kako zelo je Jehova nagradil tiste, ki so pokazali vero in pogum! Po eni strani so bili nagrajeni tako, da so bili pohvaljeni, po drugi strani pa so bili čudežno rešeni. Resnična doživetja teh zvestih služabnikov nas lahko potolažijo in nam vlijejo upanje, ko se sami znajdemo v preizkušnjah. In ravno zato je vse to bilo zapisano! Zato bodimo odločni, da bomo dobri posnemalci takšne vere in poguma. (Pismo Rimljanom 15:4; Pismo Hebrejcem 6:12)
Vprašanja za ponovitev
◻ Na kakšen sklep o vzgoji nas navedejo imena štirih hebrejskih mladeničev?
◻ Kakšen nauk za nas je preizkušnja Hebrejcev glede hrane?
◻ Kako je danes neoporečnost Jehovinih služabnikov, kot je bila v primeru treh Hebrejcev, tudi preizkušena?
◻ Na kakšen način je Danijel pokazal vero in pogum, ko je pričal Belsazarju?
[Slika na strani 26]
Daniel in njegovi tovariši so se naučili reči ne