Deveto poglavje

Kdo bo vladal svetu?

1.–3. Opišite sanje in videnja, ki jih je imel Daniel v prvem letu Belsazarjevega vladanja.

DANIELOVO napeto prerokovanje nas zdaj popelje nazaj v prvo leto babilonskega kralja Belsazarja. Daniel je že dolgo pregnanec v Babilonu, vendar ne omahuje v svoji značajnosti do Jehova. In zdaj ko je zvesti prerok že v svojih sedemdesetih letih, ima »sanje in prikazni glave svoje na ležišču svojem«. Kako zelo ga te prikazni ali ta videnja prestrašijo! (Daniel 7:1, 15)

² »Glej,« vzklikne Daniel. »Štirje vetrovi neba so se zagnali nad veliko morje. In štiri zveri velike, med seboj različne, so prišle iz morja.« In to kaj nenavadne zveri! Prva je lev s perutmi, druga pa je podobna medvedu. Nato pride leopard s štirimi perutmi in štirimi glavami! Četrta zver je nenavadno močna in ima velike železne zobe in deset rogov. Med temi desetimi rogovi pa zraste »majhen« rog, ki ima »oči kakor človeške oči in usta, govoreča velike reči«. (Daniel 7:2–8)

³ Dogajanje v Danielovem videnju se nato seli v nebesa. Predvečni veličastno sedi na prestolu kot Sodnik v nebeški sodni dvorani. ‚Tisoči tisočev mu služijo in miriad miriade stojijo pred njim.‘ Zverem izreče obsodilno sodbo, vzame jim vladarstvo in uniči četrto zver. Trajno vlado nad ‚ljudstvi, narodi in jeziki‘ pa dobi »eden kakor sin človekov«. (Daniel 7:9–14)

 4. a) H komu se je Daniel obrnil, da bi zvedel resnico? b) Zakaj je to, kar je Daniel tisto noč videl in slišal, pomembno za nas?

⁴ »Meni pa,« reče Daniel, »je bil duh izbegan v telesu, in prikazni glave moje so me plašile.« Zato prosi angela, naj mu pove ‚resnico glede vsega tega‘. In angel mu res ,oznani razlago teh reči‘. (Daniel 7:15–28) To, kar je Daniel tisto noč videl in slišal, pa je zelo zanimivo ravno za nas, saj je to pomenilo nekakšen očrt tega, kar naj bi se na svetu godilo v daljni prihodnosti, ki sega vse do naših dni, ko naj bi »eden kakor sin človekov« dobil gospostvo nad vsemi ‚ljudstvi, narodi in jeziki‘. In z Božjo Besedo ter po Njegovem duhu lahko tudi razumemo, kaj ta preroška videnja pomenijo.a

IZ MORJA PRIDEJO ŠTIRI ZVERI

 5. Kaj simbolizira razburkano morje?

⁵ »Štiri zveri velike [. . .] so prišle iz morja,« je povedal Daniel. (Daniel 7:3) Kaj je predstavljalo to razburkano morje? Apostol Janez je leta pozneje videl iz »morja« prihajati sedemglavo zver. To morje je upodabljalo ‚ljudstva in množice in narode in jezike‘, namreč veliko gmoto Bogu odtujenega človeštva. Morje je potemtakem kar pravšen simbol človeških množic, ki so se Bogu odtujile. (Razodetje 13:1, 2; 17:15; Izaija 57:20)

 6. Kaj upodabljajo četvere zveri?

⁶ »Te zveri velike,« je dejal Božji angel, »ki so štiri, so štirje kralji, ki vstanejo iz zemlje.« (Daniel 7:17) Angel je torej razodel, da so četvere zveri, ki jih je videl Daniel, »štirje kralji«. Potemtakem te zveri pomenijo svetovne sile. Katere pa?

 7. a) Kaj nekateri biblijski razlagalci pravijo o Danielovem sanjskem videnju o četverih zvereh in sanjah o veliki podobi, ki jih je imel kralj Nebukadnezar? b) Kaj upodablja vsak od štirih kovinskih delov podobe?

⁷ Biblijski razlagalci Danielovo sanjsko videnje o četverih zvereh navadno povezujejo z Nebukadnezarjevimi sanjami o veliki podobi. V The Expositor’s Bible Commentary denimo piše: »Sedmo poglavje [Danielove knjige] je vzporednica drugega poglavja.« V The Wycliffe Bible Commentary pa beremo: »Povečini velja enotno mnenje, da je zaporedje štirih nejudovskih gospostev [. . .] na tem mestu [v 7. poglavju Danielove knjige] enako tistemu, ki ga obravnava 2. poglavje [Danielove knjige].« Četvere svetovne sile, v Nebukadnezarjevih sanjah upodobljene s štirimi kovinami, so bile: babilonski imperij (zlata glava), Medo-Perzija (srebrna prsa in roke), Grčija (bakreni trebuh in stegna) in rimski imperij (železne noge).b (Daniel 2:32, 33, NW) Poglejmo, kako se ta kraljestva ujemajo s štirimi velikimi zvermi, ki jih je videl Daniel.

DIVJA KAKOR LEV, HITRA KAKOR OREL

 8. a) Kako je Daniel opisal prvo zver? b) Kateri imperij je upodabljala prva zver in v čem je ravnal podobno levu?

⁸ Kakšne zveri je videl Daniel! Eno od njih je takole opisal: »Prva je bila kakor lev in je imela peruti orlove; gledal sem, dokler niso bile nje peruti izpukane, in bila je povzdignjena od zemlje in postavljena na noge kakor človek, in človeško srce ji je bilo dano.« (Daniel 7:4) Ta zver je upodabljala isto vladavino, kakor jo je na veliki podobi zlata glava, torej babilonsko svetovno silo (607–539 pr. n. š.). Babilon je kakor roparski »lev« divje goltal narode, tudi Božje ljudstvo. (Jeremija 4:5–7; 50:17) In kakor z orlovimi perutmi se je ta »lev« pognal v nasilno osvajanje. (Žalostinke 4:19; Habakuk 1:6–8)

 9. Katere spremembe je doživela levu podobna zver in kako so te nanjo vplivale?

⁹ Sčasoma pa so temu prav posebnemu krilatemu levu ‚izpukali‘ peruti. Babilon je namreč proti koncu Belsazarjevega kraljevanja svojo osvajalsko hitrost, pa tudi svojo levjo premoč nad narodi, izgubil. Nič hitrejši ni bil od navadnega dvonožnega človeka. Dobil je »človeško srce« in oslabel. Babilon se tako brez ‚levjega srca‘ ni mogel več vesti kakor kralj med »živalmi v gozdu«. (Primerjaj 2. Samuelova 17:10, SSP; Miha 5:7.) Porazila ga je druga velika zver.

POŽREŠNA KAKOR MEDVED

10. Niz katerih vladarjev je simboliziral ,medved‘?

¹⁰ »Glej,« reče Daniel, »druga zver in drugačna, podobna medvedu; in vzdignila se je po eni strani, in tri rebra je imela v gobcu med zobmi. In tako ji je bilo rečeno: Vstani, požri veliko mesa!« (Daniel 7:5) Kralj, ki ga je simboliziral ‚medved‘, je bil tisti, ki so ga na veliki podobi upodabljala srebrna prsa in roke; šlo je torej za niz medo-perzijskih vladarjev (539–331 pr. n. š.), ki se je začel z Darijem Medijcem in Cirom Velikim, končal pa z Darijem III.

11. Kaj je pomenilo to, da se je simbolični medved vzdignil po eni strani in da je imel v gobcu tri rebra?

¹¹ Simbolični medved se je ‚vzdignil po eni strani‘ morda zato, da bi se pripravil, da napade narode in si jih podjarmi ter tako obdrži svetovno oblast. Mogoče pa naj bi bilo to nakazovalo, da bo perzijska vladarska linija prevladala edinega medijskega kralja Darija. Troje reber, ki jih je medved držal med zobmi, pa bi lahko pomenilo troje smeri, v katere je ta uperil svoja osvajanja. Leta 539 pr. n. š. je medo-perzijski ,medved‘ krenil na sever osvojit Babilon. Nato se je obrnil proti zahodu prek Male Azije v Trakijo. Nazadnje pa se je odpravil še na jug osvojit Egipt. Ker pa število tri včasih simbolizira tudi intenzivnost, bi lahko troje reber prav tako poudarjalo to, kako simbolični medved kar hlepi po osvajanjih.

12. Kaj se je zgodilo, ker je simbolični medved ubogal zapoved »Vstani, požri veliko mesa!«?

¹² ‚Medved‘ je narode napadel v odziv na besede: »Vstani, požri veliko mesa!« Ko je Medo-Perzija skladno z Božjo voljo pogoltnila Babilon, je imela možnost storiti tudi kaj koristnega za Jehovovo ljudstvo. In je to tudi storila! (Glej »Strpen monarh« na 149. strani.) Za časa vladarjev Cira Velikega, Darija I. (Darija Velikega) in Artakserksa I. je izpustila judovske pregnance iz Babilona ter jim pomagala obnoviti Jehovov tempelj in popraviti jeruzalemsko obzidje. Medo-Perzija je nazadnje zavladala nad 127 upravnimi pokrajinami in Ahasver (Kserks I.), mož kraljice Estere, je tako »kraljeval od Indije do Etiopije«. (Estera 1:1) Toda že je bil na vidiku vzpon naslednje zveri.

HITRA KAKOR KRILATI LEOPARD!

13. a) Kaj je simbolizirala tretja zver? b) Kaj lahko rečemo o hitrosti tretje zveri in gospostvu, ki ga je zasedla?

¹³ Tretja zver je bila »podobna pardu (leopardu, NW), in imela je na hrbtu štiri peruti kakor ptica; in ta zver je imela štiri glave in dano ji je bilo gospostvo«. (Daniel 7:6) Podobno kot njen dvojnik – bakreni trebuh in stegna na podobi iz Nebukadnezarjevih sanj – je tudi ta leopard s štirimi perutmi in štirimi glavami simboliziral makedonske oziroma grške vladarje, ki so se zvrstili z Aleksandrom Velikim na čelu. Aleksander se je spretno in hitro kakor leopard prebil prek Male Azije na jug do Egipta in nato vse tja do zahodne indijske meje. (Primerjaj Habakuk 1:8.) Njegovo gospostvo je bilo večje od ‚medvedovega‘, saj je zajemalo Makedonijo, Grčijo in perzijski imperij. (Glej »Mlad kralj osvoji svet« na 153. strani.)

14. Kako so »leopardu« zrasle štiri glave?

¹⁴ »Leopardu« so štiri glave zrasle po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. š. Aleksandra so tedaj nasledili štirje njegovi generali, in sicer na različnih delih njegovega gospostva. Selevk je obdržal Mezopotamijo in Sirijo. Ptolemej je nadzoroval Egipt in Palestino. Lizimah je vladal Mali Aziji in Trakiji, Kasander pa je dobil Makedonijo in Grčijo. (Glej »Ogromno kraljestvo se razdeli« na 162. strani.) In takrat je nastopila nova nevarnost.

GROZOVITA ZVER, KI JE RAZLIČNA

15. a) Opišite četrto zver. b) Kaj je četrta zver simbolizirala in kako je zdrobila in požrla vse, kar ji je bilo na poti?

¹⁵ Daniel je četrto zver opisal kot ‚grozovito in strašno in silno močno‘. Povedal je še: »In imela je velike zobe železne; žrla je in v kosce drobila in, kar je ostalo, je poteptala z nogami; in bila je različna od vseh zveri, ki so bile pred njo, in je imela deset rogov.« (Daniel 7:7) Ta grozovita zver je svojo pot začela kot rimska politično-vojaška sila. Postopoma je zavzela vse štiri helenistične razdelke grškega imperija, in do leta 30 pr. n. š. se je že dvignila kot naslednja svetovna sila iz biblijske prerokbe. Rimski imperij si je z vojaško silo podjarmil vse, kar mu je bilo na poti. Nazadnje se je tako razrasel, da je obsegal ozemlje od Britanskega otočja, prek večjega dela Evrope in področij okoli Sredozemlja do Babilona in še dlje, vse tja do Perzijskega zaliva.

16. Kaj je angel povedal o četrti zveri?

¹⁶ Da bi dognal, kaj pomeni ta »silno grozovita« zver, je Daniel pazljivo prisluhnil angelovemu pojasnilu: »Zastran tistih [njenih] desetih rogov: iz tega kraljestva vstane deset kraljev; in drug kralj vstane za njimi in ta bode različen od prejšnjih in poniža tri kralje.« (Daniel 7:19, 20, 24) Kaj pa je pomenilo teh ‚deset rogov‘ ali »deset kraljev«?

17. Kaj simbolizira ‚deset rogov‘ četrte zveri?

¹⁷ Ko je v Rimu zavladalo izobilje in je ta zaradi razuzdanega življenja vladajočega razreda postajal čedalje bolj dekadenten, je tudi kot vojaška sila oslabel. Sčasoma je pojemanje vojaške moči Rima postalo zelo očitno, in nazadnje je ta mogočni imperij razpadel v številna kraljestva. Ker Biblija s številom deset pogosto označuje polnoštevilnost, ‚deset rogov‘ četrte zveri torej pomeni vsa kraljestva, ki so nastala iz razpadlega Rima. (Primerjaj 5. Mojzesova 4:13; Lukež 15:8; 19:13, 16, 17.)

18. Kako je Rim še stoletja po odstavitvi svojega zadnjega cesarja uveljavljal prevlado v Evropi?

¹⁸ Vendar pa se rimska svetovna sila ni končala z odstavitvijo zadnjega cesarja v Rimu leta 476 n. š. Papeški Rim je še mnoga stoletja imel politično in zlasti versko prevlado v Evropi, ki jo je uveljavljal s fevdalno ureditvijo. Pod to ureditvijo se je morala večina prebivalcev Evrope pokoravati zemljiškemu gospodu in nato še kralju. Vsi kralji pa so priznavali papeževo oblast. Tako je imel Sveti rimski imperij s središčem v papeškem Rimu prevlado v svetovnih zadevah še vse dolgo zgodovinsko obdobje, ki mu pravijo tudi mračni srednji vek.

19. Kakšen je bil po besedah nekega zgodovinarja Rim v primerjavi s prejšnjimi imperiji?

¹⁹ Ali lahko kdo zanika, da je bila četrta zver ‚različna od vseh kraljestev‘? (Daniel 7:7, 19, 23) Glede tega je zgodovinar H. G. Wells napisal: »Ta nova rimska sila [. . .] je bila v več vidikih drugačna od vseh velikih imperijev, ki so dotlej prevladovali v civiliziranem svetu. [. . .] Združevala je skoraj vse Grke na svetu, njeno prebivalstvo ni bilo tako zelo hamitsko in semitsko kakor prebivalstvo prejšnjih imperijev [. . .]. To je bilo v dotedanji zgodovini nekaj novega [. . .]. Rimski imperij je bil nova tvorba, nenačrtovana in dotlej nepoznana novotvorba; rimsko ljudstvo se je skoraj nevede zapletlo v obsežen administrativni poskus.« Vendar pa naj bi ta četrta zver doživela še nadaljnjo rast.

MAJHEN ROG, KI PREVLADA

20. Kaj je rekel angel o malem rogu, ki je zrasel na glavi četrte zveri?

²⁰ »Ko sem opazoval tiste rogove,« je dejal Daniel, »glej, vzrastel je med njimi drug rog, prav majhen, pred katerim so bili izdrti prvih rogov trije.« (Daniel 7:8) Angel je Danielu o tem izrastku povedal naslednje: »Drug kralj vstane za njimi [za desetimi kralji] in ta bode različen od prejšnjih in poniža tri kralje.« (Daniel 7:24) Kdo je ta kralj, kdaj se je pojavil in katere tri kralje je ponižal?

21. Kako je Britanija postala simbolični mali rog na četrti zveri?

²¹ Pozorno si zdaj oglejmo nadaljnji razvoj dogodkov. Leta 55 pr. n. š. je rimski general Julij Cezar vdrl v Britanijo, ni pa mu uspelo, da bi tam ustanovil kakšno stalno naselbino. Nato se je cesar Klavdij leta 43 n. š. lotil stalnejšega osvajanja južnega dela Britanije. Leta 122 n. š. pa je cesar Hadrijan od reke Tyne do Solwayskega zaliva začel graditi zid, ki naj bi zaznamoval severno mejo rimskega imperija. Toda na začetku petega stoletja so rimske legije zapustile otok. »V šestnajstem stoletju,« pojasnjuje neki zgodovinar, »je bila Anglija še drugorazredna sila. Njeno bogastvo ni bilo v primerjavi z nizozemskim omembe vredno. Prebivalcev je imela veliko manj od Francije. Tudi njene vojaške sile (skupaj z vojno mornarico) so bile slabše od španskih.« Britanija je bila tedaj očitno nepomembno kraljestvo, simbolični mali rog na četrti zveri. Toda to se je kmalu spremenilo.

22. a) Katere druge tri rogove četrte zveri je ,mali‘ rog premagal? b) In kaj je Britanija s tem postala?

²² Leta 1588 je Filip II. Španski proti Britaniji poslal špansko Armado. Flota 130 ladij z več kot 24.000 možmi je zaplula v Rokavski preliv. Toda britanska mornarica jo je porazila, pa tudi nasprotni vetrovi in siloviti viharji na Atlantiku so jo hudo zdesetkali. Po besedah nekega zgodovinarja je s tem dogodkom »prišlo do odločilnega prenosa prevlade na morju s Španije na Anglijo«. V 17. stoletju je Nizozemska razvila največjo trgovsko mornarico na svetu. Vendar je Britanija zaradi vse številnejših čezmorskih kolonij nadvladala tudi to kraljevino. V 18. stoletju sta se v Severni Ameriki in Indiji bojevali Britanija in Francija, kar se je končalo s pariškim mirom 1763. Po besedah publicista Williama B. Willcoxa so s to pogodbo »Britaniji priznali nov položaj vodilne evropske sile v zunajevropskem svetu«. Britanija je svojo premoč še potrdila leta 1815 n. š., ko je zadala hud udarec francoskemu Napoleonu in ga premagala. ‚Trije kralji‘, ki jih je Britanija ‚ponižala‘, so torej bili Španija, Nizozemska in Francija. (Daniel 7:24) Britanija je tako postala največja kolonialna in trgovska sila na svetu. Tako je: ,mali‘ rog je zrasel in postal svetovna sila!

23. Kako je simbolični mali rog ‚požrl vso zemljo‘?

²³ Angel je Danielu povedal, da bo četrta zver oziroma četrto kraljestvo ‚požrlo vso zemljo‘. (Daniel 7:23) To se je uresničilo na rimski provinci, ki je bila nekoč poznana kot Britannia. Naposled se je razvila v britanski imperij in ‚požrla vso zemljo‘. Vsaj za nekaj časa si je ta imperij pridobil četrtino zemljine površine in četrtino vsega svetovnega prebivalstva.

24. Kaj je o drugačnosti britanskega imperija dejal neki zgodovinar?

²⁴ Enako kakor je bil rimski imperij drugačen od prejšnjih svetovnih sil, tako naj bi bil tudi kralj, ki ga je upodabljal ,mali‘ rog, »različen od prejšnjih«. (Daniel 7:24) Zgodovinar H. G. Wells je glede britanskega imperija ugotovil naslednje: »Kaj takega ni obstajalo še nikoli prej. V ospredju in središču vsega sistema je bila ‚kronska republika‘ Združenih britanskih kraljestev [. . .]. Nikoli ni noben posamezen urad niti ne noben posameznik obvladoval celotnega britanskega imperija. Britanski imperij je bil mešanica prirastkov in novih pridobitev, ki se je popolnoma razlikovala od vsega, kar se je kdaj popreje imenovalo imperij.«

25. a) Kaj tvori simbolični mali rog v najnovejši stopnji njegovega razvoja? b) V katerem pogledu ima ,mali‘ rog »oči kakor človeške oči in usta, govoreča velike reči«?

²⁵ ,Mali‘ rog pa ni obsegal samo britanskega imperija. Leta 1783 je Britanija priznala neodvisnost svojim 13 ameriškim kolonijam. Združene države Amerike so naposled postale britanski zaveznik, iz druge svetovne vojne pa izšle kot vodilna država na zemlji. Toda še vedno so močno povezane z Britanijo. Tako je nastala anglo-ameriška dvojna svetovna sila, ki tvori ‚rog, ki ima oči‘. In res: ta svetovna sila vse pozorno in bistrovidno opazuje! ‚Govori velike reči‘, narekuje namreč politiko večini sveta in nastopa v vlogi njegovega pooblaščenega govornika ali »lažiproroka«. (Daniel 7:8, 11, 20; Razodetje 16:13; 19:20)

MALI ROG NASPROTUJE BOGU IN NJEGOVIM SVETIM

26. Kaj je angel napovedal glede govorjenja simboličnega roga in glede tega, kako bo ravnal do Jehova in njegovih služabnikov?

²⁶ Daniel je opis svojega videnja nadaljeval z besedami: »Videl sem, kako se je tisti rog vojskoval s svetimi in jih premagoval.« (Daniel 7:21) O tem ‚rogu‘ ali kralju je Božji angel napovedal: »Govoril bo besede zoper Najvišjega in zatiral svetnike [svete, SSP] Najvišjega, in namerjal bo premeniti čase in postavo, in dani bodo v roko njegovo čas, dva časa in pol časa.« (Daniel 7:25) Kako in kdaj se je izpolnil ta del prerokbe?

27. a) Kdo so ,sveti‘, ki jih ,mali‘ rog preganja? b) Kako je simbolični rog nameraval »premeniti čase in postavo«?

²⁷ ‚Sveti‘, ki jih ta ,mali‘ rog – anglo-ameriška svetovna sila – preganja, so Jezusovi z duhom maziljeni sledilci na zemlji. (Rimljanom 1:7; 1. Petrov 2:9) Ostanek teh maziljencev je že dolga leta pred prvo svetovno vojno javno svaril ljudi, da se bodo leta 1914 sklenili »določeni časi narodov«. (Lukež 21:24, NW) Ko je tega leta izbruhnila vojna, je bilo očitno, da se ,mali‘ rog ni menil za to svarilo, saj je vztrajno zatiral maziljene »svete«. Anglo-ameriška svetovna sila jim je celo nasprotovala, ko so si ti prizadevali izpolniti zahtevo (ali »postavo«), ki jo Jehova nalaga svojim pričam, namreč da naj po vsem svetu oznanijo dobro novico o Kraljestvu. (Matevž 24:14) S tem je ,mali‘ rog hotel »premeniti čase in postavo«.

28. Kako dolgo traja »čas, dva časa in pol časa«?

²⁸ Jehovov angel je omenil tudi preroško obdobje ‚časa, dveh časov in pol časa‘. Koliko je to? Razlagalci Biblije se večinoma strinjajo, da ta besedna zveza označuje tri čase in pol, torej seštevek časa, dveh časov in polovice časa. In ker je pri Nebukadnezarju »sedem časov« blaznosti pomenilo sedem let, potemtakem trije časi in pol trajajo tri leta in pol.c (Daniel 4:16, 25) V An American Translation beremo: »Izročeni mu bodo za leto, dve leti in polovico enega leta.« V prevodu Jamesa Moffatta pa beremo: »Za tri leta in polovico enega leta.« Isto obdobje je omenjeno tudi v Razodetju 11:2–7, kjer piše, da bosta Božji priči, oblečeni v raševnik, oznanjali 42 mesecev ali 1260 dni, nato pa da ju bodo umorili. Kdaj pa se je to časovno obdobje začelo in kdaj končalo?

29. Kdaj in kako so se začela preroška tri leta in pol?

²⁹ Za maziljene kristjane je bila prva svetovna vojna čas preskušenj. Že ob koncu leta 1914 so pričakovali preganjanje. Za leto 1915 so si celo za letni stavek izbrali prav vprašanje, ki ga je Jezus postavil svojima učencema, namreč »Ali moreta piti iz mojega keliha?«. Vzet je bil iz Matevževega evangelija 20:22, King James Version. Tako je ta četica prič od decembra 1914 naprej oznanjevala ,v raševniku‘.

30. Kako je anglo-ameriška svetovna sila med prvo svetovno vojno zatirala maziljene kristjane?

³⁰ Medtem ko je svet zajela vojna mrzlica, so maziljeni kristjani doživljali čedalje hujše nasprotovanje. Nekaj so jih pozaprli, nekatere pa, na primer Franka Platta v Angliji in Roberta Clegga v Kanadi, so sadistične oblasti mučile. Britanski dominion Kanada je 12. februarja 1918 prepovedal tedaj komaj objavljeni sedmi zvezek Studies in the Scriptures z naslovom The Finished Mystery ter traktate The Bible Students Monthly. Že naslednji mesec pa je ta isti zvezek razglasilo za nezakonit tudi Pravosodno ministrstvo Združenih držav. In posledice? Jehovovim častilcem so preiskovali domove, jim zaplenjali literaturo in jih mnogo tudi aretirali!

31. Kdaj in kako so se »čas, dva časa in pol časa« končali?

³¹ Zatiranje Božjih maziljencev je doseglo vrh 21. junija 1918, ko so predsednika Watch Tower Bible and Tract Society, J. F. Rutherforda, in vidnejše člane te biblične družbe na temelju lažnih obtožb obsodili na dolge zaporne kazni. ,Mali‘ rog je v svoji nameri, da ‚premeni čase in postavo‘, šel tako daleč, da mu je uspelo zamoriti organizirano oznanjevalstvo. (Razodetje 11:7) Tako se je napovedano obdobje ‚časa, dveh časov in pol časa‘ končalo junija 1918.

32. Zakaj bi lahko rekli, da ,mali‘ rog ni mogel izbrisati ,svetih‘?

³² Toda z zatiranjem ‚mali rog‘ ,svetih‘ ni mogel izbrisati. Kot je to prerokovala knjiga Razodetje, so maziljeni kristjani po kratkem obdobju nedejavnosti spet oživeli in poprijeli za delo. (Razodetje 11:11–13) Šestindvajsetega marca 1919 so predsednika Watch Tower Bible and Tract Society in njegove sodelavce izpustili iz zapora ter jih kasneje tudi oprostili vseh lažnih obtožb. Takoj zatem se je maziljeni ostanek začel na novo organizirati za nadaljnjo dejavnost. Kaj pa je še čakalo ,mali‘ rog?

PREDVEČNI SODNO ZASEDA

33. a) Kdo je Predvečni? b) Kaj so bile ‚knjige, ki so se odprle‘ v nebeški sodni dvorani?

³³ Po predstavitvi četverih zveri Daniel preusmeri pogled s četrte zveri na prizor v nebesih. Tam vidi Predvečnega, ko ta ravno seda na svoj bleščeči se prestol kot Sodnik. Predvečni ni nihče drug kot Bog Jehova. (Psalm 90:2) Potem ko sede tudi nebeški sodni dvor, Daniel vidi, da ‚se odprejo knjige‘. (Daniel 7:9, 10) Jehova, čigar obstoj sega neskončno daleč nazaj v preteklost, pozna vso človeško zgodovino, kakor da bi bila napisana v knjigi. Pozorno je spremljal tudi vse štiri simbolične zveri in jih tako lahko na podlagi tega, kar je sam videl, tudi sodi.

34., 35. Kaj se bo zgodilo z ‚malim‘ rogom in drugimi zvermi-silami?

³⁴ Daniel nadaljuje: »Gledal sem vedno, kaj bo zaradi glasu prevelikih besed, ki jih je rog govoril; gledal sem, dokler ni bila zver ubita in telo njeno umorjeno in izročeno ognju v sežig. In kar se tiče drugih zveri: gospostvo jim je bilo vzeto, ali življenje jim je bilo podaljšano do časa in ure.« (Daniel 7:11, 12) Angel pa Danielu pove: »Sodba bo sedla; in vzeli mu bodo gospostvo, da se uniči in zatre do konca.« (Daniel 7:26)

³⁵ Po odredbi Velikega sodnika Boga Jehova bo rog, ki je preklinjal Boga in zatiral njegove »svete«, doživel isto, kar je doživel že rimski imperij, ki je preganjal zgodnje kristjane. Njegovega vladanja bo konec. Konec bo tudi vladanja manj pomembnih rogov-»kraljev«, ki so izšli iz rimskega imperija. Kako pa bo z vladarstvi, ki izvirajo iz prejšnjih zveri-sil? Napoved pravi, da bo njihovo življenje podaljšano, in sicer »do časa in ure«. Na njihovih ozemljih še danes prebivajo ljudje. Na ozemlju staroveškega Babilona denimo leži Irak. Perzija (Iran) in Grčija še vedno obstajata. Ostanki teh svetovnih sil so del Združenih narodov. Z uničenjem zadnje svetovne sile bodo izginila tudi vsa ta kraljestva. Vsa človeška vladarstva bodo izbrisana v ‚vojski tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega‘. (Razodetje 16:14, 16) Kdo pa bo svetu vladal potem?

TRAJNA VLADA TIK PRED VRATI!

36., 37. a) Na koga se nanaša besedna zveza »eden kakor sin človekov« ter kdaj in čemu se je ta pojavil v nebeški sodni dvorani? b) Kaj je bilo ustanovljeno leta 1914 n. š.?

³⁶ »Videl sem v prikaznih po noči, in glej,« je vzkliknil Daniel. »Z oblaki nebeškimi je prihajal eden kakor sin človekov, in prišel je k Predvečnemu, in privedli so ga predenj.« (Daniel 7:13) Jezus Kristus je, ko je bil na zemlji, sam sebe poimenoval s »Sin človekov« in s tem nakazal svoje sorodstvo s človeštvom. (Matevž 16:13; 25:31) Sanhedrinu, judovskemu višjemu sodišču, je rekel: »Videli [boste] Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja na nebeških oblakih.« (Matevž 26:64) Torej je bil ta, ki v Danielovem videnju prihaja nevidno človeškim očem in pride k Bogu Jehovu, ravno obujeni, oslavljeni Jezus Kristus. Kdaj pa se je to zgodilo?

³⁷ Bog je z Jezusom Kristusom sklenil zavezo za Kraljestvo, ravno tako kakor jo je že prej sklenil s kraljem Davidom. (2. Samuelova 7:11–16; Lukež 22:28–30, NW) Jezus Kristus je torej kot Davidov kraljevski dedič leta 1914 n. š., ko so se končali »določeni časi narodov«, lahko po pravici prejel vlado nad Kraljestvom. Danielov preroški zapis se glasi: »Dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in kraljestvo njegovo takšno, ki se nikoli ne pokonča.« (Daniel 7:14) Tako je bilo leta 1914 v nebesih ustanovljeno Mesijansko kraljestvo. Vendar vladarstvo prejmejo še drugi.

38., 39. Kdo bo prejel večno vladarstvo nad svetom?

³⁸ »Svetniki Najvišjega prejmejo kraljestvo,« je rekel angel. (Daniel 7:18, 22, 27) Jezus Kristus je med temi svetimi glavni. (Dejanja 3:14; 4:27, 30) Drugi ,sveti‘, ki so pri vladanju soudeleženi, so 144.000, zvesti z duhom maziljeni kristjani; ti so Kristusovi kraljestveni sodediči. (Rimljanom 1:7; 8:17; 2. Tesaloničanom 1:5; 1. Petrov 2:9) Obujeni so od mrtvih kot nesmrtni duhovi, da bi vladali s Kristusom na nebeški gori Sion. (Razodetje 2:10; 14:1; 20:6) Človeštvu bodo torej vladali Kristus Jezus in obujeni maziljeni kristjani.

³⁹ Božji angel je o vladarstvu Sina človekovega in drugih obujenih ‚svetih‘ rekel: »Kraljestvo in gospostvo in velikost kraljestev pod vsem nebom se bo dala ljudstvu svetnikov Najvišjega. Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in vsa gospostva mu bodo služila ter ga poslušala.« (Daniel 7:27) Pod tem Kraljestvom bo poslušno človeštvo okušalo resnično prave blagoslove!

40. Kakšne koristi lahko imamo, če smo pozorni na Danielove sanje in videnja?

⁴⁰ Daniel se ni zavedal, kako čudovito se bodo spolnjevala vsa ta njegova videnja, ki jih je dobil od Boga. Rekel je: »Dotlej konec stvari. Mene, Daniela, so plašile misli moje silno in jasnost lica mojega se je na meni izpremenila; a stvar sem ohranil v srcu svojem.« (Daniel 7:28) Pač pa mi živimo v času, ko lahko razumemo spolnitev tega, kar je Daniel videl. Če bomo pozorni na to prerokbo, bo naša vera močnejša in bomo še bolj prepričani, da bo Jehovov mesijanski kralj res zavladal svetu.

[Podčrtne opombe]

KAJ STE SPOZNALI?

• Kaj simbolizira vsaka od ‚štirih velikih zveri, ki so prišle iz morja‘?

• Kaj tvori ,mali‘ rog?

• Kako je simbolični mali rog med prvo svetovno vojno zatiral »svete«?

• Kaj se bo zgodilo s simboličnim malim rogom in drugimi zvermi-silami?

• Kako je to, da ste pozorno preučili Danielove sanje in videnja o ‚štirih velikih zvereh‘, koristilo vam?

[Okvir/slike na strani 149-152]

STRPEN MONARH

GRŠKEMU pisatelju iz petega stoletja pr. n. š. je ostal v spominu kot strpen in vzoren monarh. Biblija o njem govori kot o Božjem »maziljencu« ter ‚ptici roparici od vzhoda‘. (Izaija 45:1; 46:11) Tako opevani monarh ni nihče drug kot Cir Veliki iz Perzije.

Cir je svojo pot do slave začel nekako v letu 560/559 pr. n. š., ko je v mestu oziroma območju Anšanu v staroveški Perziji nasledil prestol svojega očeta Kambiza I. Anšan je bil tedaj pod vrhovnim gospostvom medijskega kralja Astiaga. Cir se je medijskemu vladarstvu uprl in si kmalu priboril zmago, saj je Astiagova vojska kar prebegnila k njemu. Tako si je Cir pridobil lojalnost Medijcev. In odtlej so se Medijci in Perzijci družno bojevali pod njegovim poveljstvom. Tako je nastala medo-perzijska vladavina, ki je kmalu zagospodovala ozemlju od Egejskega morja do reke Inda. (Glej zemljevid.)

Cir se je z združenimi silami Medijcev in Perzijcev najprej lotil vzpostavitve nadzora nad kriznim žariščem – zahodnim delom Medije, kjer je lidijski kralj Krez širil svoje ozemlje na medijsko območje. Cir je prodrl proti vzhodni meji maloazijskega lidijskega kraljestva, premagal Kreza in zavzel njegovo glavno mesto Sarde. Nato si je podjarmil še jonska mesta in priključil medo-perzijskemu imperiju vso Malo Azijo. Tako je postal glavni tekmec Babilona in babilonskega kralja Nabonida.

Zdaj se je Cir pripravil na spopad z mogočnim Babilonom in se s tem trenutkom tudi vpletel v spolnjevanje biblijske prerokbe. Jehova je že skoraj dve stoletji prej po preroku Izaiju po imenu navedel, da bo Cir tisti vladar, ki bo strmoglavil Babilon in osvobodil Jude iz suženjstva. In prav zaradi te vnaprejšnje postavitve Sveto pismo Cira imenuje Jehovov ‚maziljenec‘. (Izaija 44:26–28)

Ko je torej leta 539 pr. n. š. Cir krenil proti Babilonu, se je znašel pred velikansko nalogo. Mesto se je zaradi ogromnega obzidja, ki ga je obdajalo, ter globokega in širokega jarka, ki ga je napajala reka Evfrat, zdelo nepremagljivo. Na bregovih te reke, ki je tekla skozi Babilon, se je dvigalo ogromno obzidje z velikanskimi bakrenimi vrati. Le kako naj bi bil Cir zavzel Babilon?

Že več ko sto let predtem je Jehova napovedal ‚sušo nad vodami‘ Babilona, rekel je, da se bodo te vode ‚posušile‘. (Jeremija 50:38) Prerokba se je uresničila. Cir je speljal vode Evfrata nekaj kilometrov severno od Babilona. Njegova vojska je pribredla po rečnem koritu, se povzpela po brežini do obzidja in brez težav vstopila v mesto, saj so meščani bakrena vrata pustili kar odprta. Vladar »od vzhoda« je kakor ‚ptica roparica‘, ki plane na svojo žrtev, v eni sami noči zavzel Babilon!

Cirova zmaga je za Jude v Babilonu pomenila dolgo pričakovano osvoboditev iz pregnanstva in konec sedemdesetih let, v katerih je njihova domovina ležala opustošena. Gotovo so bili čisto iz sebe od veselja, ko je Cir izdal razglas, s katerim jih je pooblastil, naj se vrnejo v Jeruzalem in pozidajo tempelj! Cir jim je vrnil tudi dragocene tempeljske posode, ki jih je Nebukadnezar odnesel iz Babilona, izdal kraljevo dovoljenje za uvoz stavbnega lesa iz Libanona in odobril tudi sredstva iz kraljeve hiše za kritje gradbenih stroškov. (Ezra 1:1–11; 6:3–5)

Cir je z ljudmi, ki si jih je podjarmil, večinoma ravnal humano in strpno. Takšno vedenje bi med drugim lahko pripisali njegovi veri. Cir je bil po vsej verjetnosti privržen naukom perzijskega preroka Zaratustra in je častil Ahura Mazda, boga, ki naj bi bil stvarnik vsega dobrega. Farhang Mehr v svoji knjigi The Zoroastrian Tradition piše: »Zaratustra je Boga predstavljal kot moralno popolnost. Ljudem je govoril, da Ahura Mazda ni maščevalen, temveč pravičen in se ga zato ni treba bati, ampak naj bi ga ljubili.« To, da je Cir verjel v moralnega in pravičnega boga, je čisto lahko vplivalo na njegovo etiko in ga spodbujalo k velikodušnosti in poštenosti.

Teže pa je kralj prenašal podnebje v Babilonu. Tamkajšnje hude poletne pripeke so mu bile vse prej kot pogodu. Zato Babilona, čeprav je ta ostal kraljevsko mesto imperija, pa tudi versko in kulturno središče, večinoma ni uporabljal za nič drugega kot za svojo zimsko rezidenco. Sploh se je Cir po osvojitvi Babilona kmalu vrnil v svojo letno rezidenco, Ekbatano, ki je ležala kakih 1900 metrov nad morsko gladino ob vznožju gore Alvand. Veliko rajši je imel tamkajšnje mrzle zime, ki so jih blažila prijetna poletja. Zgradil je tudi elegantno palačo v svoji stari prestolnici, Pasargadeji (blizu Perzepolisa), ki leži 650 km jugovzhodno od Ekbatane. Tja se je zatekel, kadar si je zaželel samote.

Cira se tako spominjamo kot pogumnega osvajalca in strpnega monarha. Vladal je 30 let, vse do svoje smrti leta 530 pr. n. š., ko je bil ravno na enem od vojaških pohodov. Na perzijskem prestolu ga je nasledil njegov sin Kambiz II.

KAJ STE SPOZNALI?

• Kako je Perzijec Cir dokazal, da je Jehovov ‚maziljenec‘?

• Kaj dragocenega je Cir storil za Jehovovo ljudstvo?

• Kako je Cir ravnal s podjarmljenimi ljudmi?

[Zemljevid]

(Lega besedila – glej publikacijo)

MEDO-PERZIJSKI IMPERIJ

MAKEDONIJA

Memfis

EGIPT

ETIOPIJA

Jeruzalem

Babilon

Ekbatana

Susan

Perzepolis

INDIJA

[Slika]

Cirova grobnica v Pasargadeji

[Slika]

Ploski relief v Pasargadeji,ki prikazuje Cira

[Okvir/slike na strani 153-161]

MLAD KRALJ OSVOJI SVET

PRED kakimi 2300 leti je svetlolasi vojaški general, star med 20 in 30 leti, stal na obali Sredozemskega morja. Svojih oči nikakor ni mogel odmakniti od otoškega mesta, ki je ležalo kak kilometer stran. Niso mu dovolili vstopiti, zato se je ves razjarjen odločil, da bo mesto zavzel. In kakšen je bil njegov bojni načrt? Zgraditi nasip do otoka, zbrati svoje sile in jih poslati nad mesto. In nasip je bil že v gradnji.

Toda mladega generala je zmotila vest, ki je prišla od velikega kralja perzijskega imperija. Perzijski vladar je želel z njim skleniti mir, pa mu je predložil kaj nenavadno ponudbo: 10.000 talentov zlata (po sedanji tržni vrednosti dobri dve milijardi dolarjev), za ženo eno od kraljevih hčera in oblast nad vsem zahodnim delom perzijskega imperija. Vse to je kralj generalu ponujal v povračilo za to, da mu ta vrne njegovo ujeto družino.

Poveljnik, ki se je moral odločiti, ali bo ponudbo sprejel ali ne, je bil Aleksander III. Makedonski. Ali naj jo sprejme? »To je bil usodni trenutek za antični svet,« pravi zgodovinar Ulrich Wilcken. »Posledice te njegove odločitve so bile opazne še v srednjem veku in so tudi dandanes tako na Vzhodu kakor na Zahodu.« Predno pa povemo, kako je Aleksander odgovoril na ponudbo, si poglejmo, kateri dogodki so pripeljali do tega odločilnega trenutka.

KAKO JE ZRASEL V OSVAJALCA

Aleksander se je rodil leta 356 pr. n. š. v makedonskem mestu Pela. Bil je sin kralja Filipa II. in matere Olimpije. Ta je Aleksandra učila, da so makedonski kralji potomci Herkula, sina grškega boga Zeusa. Govorila mu je, da je potomec Ahila, junaka iz Homerjeve pesnitve Iliade. Ob takšnem starševskem navajanju na osvajanje in kraljevsko slavo mladega Aleksandra drugo ni kaj prida zanimalo. Ko so ga vprašali, ali bi hotel tekmovati v teku na olimpijskih igrah, je dejal, da bi, če bodo njegovi nasprotniki kralji. Stremel je za tem, da bi dosegel še več od svojega očeta in si s tem pridobil slavo.

Pri trinajstih je dobil Aleksander za učitelja grškega filozofa Aristotela, ki mu je prebudil zanimanje za filozofijo, medicino in znanost. O tem, koliko so Aristotelovi filozofski nauki oblikovali Aleksandrovo mišljenje, še vedno razpravljajo. »Mirno [lahko] rečemo, da se v marsičem nista strinjala,« je ugotovil Bertrand Russell, filozof dvajsetega stoletja. »Aristotelovi politični nazori so temeljili na pojmovanju grške mestne države, ki pa je že čisto izumirala.« Častihlepnega kraljeviča, ki je hotel zgraditi velik centralizirani imperij, pa zamisel o majhnem mestno-državnem vladarstvu ni ravno privlačevala. Aleksander je bil gotovo skeptičen tudi glede Aristotelovega nauka, da je treba z Negrki ravnati kot s sužnji, saj si je imperij zamišljal kot cvetoče družabništvo med zmagovalci in poraženci.

Skoraj pa ni dvoma o tem, da je Aristotel vlil Aleksandru zanimanje za branje in učenje. Aleksander je vse življenje ostal strasten bralec in je še zlasti z veseljem prebiral Homerjeva dela. Baje se je vseh 15.693 verzov Iliade naučil na pamet.

Aristotelovo poučevanje se je nenadoma končalo leta 340 pr. n. š., ko se je 16-letni kraljevič vrnil v Pelo, da bi v odsotnosti svojega očeta vladal Makedoniji. In prestolonaslednik ni zgubljal časa. Kaj kmalu se je odlikoval z vojaškimi uspehi. V Filipovo zadovoljstvo je hitro zatrl uporno tračansko pleme Maidov, v naskoku zavzel njihovo glavno mesto in ga po sebi imenoval Aleksandrupolis.

NOVA OSVAJANJA

Leta 336 pr. n. š., ko so Filipa umorili, je 20-letni Aleksander zasedel makedonski prestol. Spomladi leta 334 pr. n. š. je pri Helespontu (zdajšnjih Dardanelah) vkorakal v Azijo in tako krenil na osvajalski pohod z majhno, a izurjeno vojsko 30.000 pešakov in 5000 konjenikov. Vojsko so spremljali še inženirci, zemljemerci, arhitekti, znanstveniki in zgodovinarji.

Aleksander je svojo prvo bitko s Perzijci dobil ob reki Granik, na severozahodnem delu Male Azije (današnje Turčije). Še isto zimo je osvojil zahodno Malo Azijo. Drugo odločilno bitko s Perzijci je nato bíl jeseni pri Isu, na jugovzhodnem delu Male Azije. Tu se je srečal z velikim perzijskim kraljem Darijem III. in njegovo približno polmilijonsko vojsko. Darij je bil vase tako zelo prepričan, da je s sabo pripeljal še svojo mater, ženo in druge člane družine, da bi ti lahko na lastne oči videli njegovo – tako so vsi mislili – spektakularno zmago. Toda Perzijci niso bili pripravljeni na nenadni in siloviti naskok Makedoncev. Aleksandrove sile so perzijsko vojsko docela porazile. Darij je pobegnil, svojo družino pa pustil, da je padla v Aleksandrove roke.

Aleksander bežečih Perzijcev ni zasledoval, raje je krenil na jug ob sredozemski obali osvajat oporišča močnega perzijskega bojnega ladjevja. Toda otočno mesto Tir se je invaziji uprlo. Aleksander je, odločen zavzeti ga, začel obleganje, ki se je vleklo sedem mesecev. In ravno med tem obleganjem je od Darija dobil na začetku omenjeno mirovno ponudbo. Ponujene ugodnosti so bile tako mikavne, da je Aleksandrov zaupni svetovalec Parmenion baje rekel: ‚Ko bi bil Aleksander, bi to sprejel.‘ Mladi general pa je odvrnil: ‚Tudi jaz, ko bi bil Parmenion.‘ Aleksander se ni maral pogajati. Nadaljeval je obleganje in julija leta 332 pr. n. š. uničil to ponosno gospodarico morja.

Jeruzalemu, ki se mu je predal, je Aleksander prizanesel in odrinil na jug ter zavzel Gazo. Egipt, ki mu je bilo že dovolj perzijske vlade, ga je pozdravil kot odrešitelja. V Memfisu je žrtvoval biku Apisu in s tem ustregel egipčanskim duhovnikom. Ustanovil je tudi mesto Aleksandrija, ki je kasneje kot središče učenosti tekmovalo z Atenami. Mesto nosi njegovo ime še danes.

Aleksander je nato krenil proti severovzhodu skozi Palestino in nato proti reki Tigris. Leta 331 pr. n. š. je bíl tretjo večjo bitko s Perzijci, in sicer pri Gavgamelah, nedaleč od propadajočih ninivskih ruševin. Tu je Aleksandrovih 47.000 mož premagalo reorganizirano perzijsko vojsko najmanj 250.000 mož! Darij je pobegnil in pozneje so ga umorili njegovi lastni ljudje.

Aleksander je razvnet od zmage krenil naprej proti jugu in zavzel perzijsko zimsko prestolnico Babilon. Zavzel je še prestolnici v Susanu (Suzi) in Perzepolisu, uplenil ogromno perzijsko zakladnico in požgal veliko Kserksovo palačo. Nazadnje je pred njim padla še prestolnica Ekbatana. Ta hitri osvajalec si je nato podjarmil še ostalo perzijsko ozemlje; na vzhodu je prišel vse do reke Ind v današnjem Pakistanu.

Potem ko je Aleksander na področju, ki meji na perzijsko provinco Taksilo, prečkal Ind, se je soočil s silnim tekmecem, indijskim monarhom Porom. Proti njemu je Aleksander junija 326 pr. n. š. bíl četrto in tudi zadnjo večjo bitko. Porovo vojsko je sestavljalo 35.000 vojakov in 200 slonov, ki so pognali strah v kosti makedonskim konjem. Bitka je bila silovita in krvava, toda Aleksandrove sile so nazadnje zmagale. Poros se je vdal in postal Aleksandrov zaveznik.

Odkar je makedonska vojska vkorakala v Azijo, je minilo že več ko osem let. Vojaki so bili izčrpani in že kar bolni od domotožja. Živčno izmučeni po siloviti bitki s Porom so se želeli vrniti domov. Aleksander je sprva okleval, nazadnje pa je le ugodil njihovim željam. Do takrat je Grčija že zares postala svetovna sila. Z ustanavljanjem grških kolonij v osvojenih deželah sta se po vsem kraljestvu razširila tudi grški jezik in kultura.

KAKŠEN ČLOVEK SE JE SKRIVAL ZA ŠČITOM

Makedonsko vojsko je v letih osvajanja povezovala Aleksandrova osebnost. Aleksander je po vsaki bitki navadno obiskal ranjence, pregledal njihove rane, hvalil vojake za njihova junaška dejanja in jih v skladu z njihovimi dosežki počastil z darovi. Vsem, ki so v bitki padli, je Aleksander pripravil veličasten pogreb. Starši in otroci padlih mož so bili oproščeni vseh dajatev in vsakršnih služnosti. Po bitkah je Aleksander za razvedrilo pripravil igre in tekmovanja. Nekoč je celo odobril dopust vsem novoporočenim moškim, tako da so lahko s svojimi ženami preživeli zimo v Makedoniji. Z vsem tem si je pri svojih možeh pridobil naklonjenost in občudovanje.

O Aleksandrovi poroki z baktrijsko princeso Roksano pa grški življenjepisec Plutarh piše: »In ko se je še vnel v ljubezni [. . .], je bilo to, dejal bi, kar v skladu z njegovo začeto politiko. Barbarom se je namreč ob tem zakonu s pripadnico njihovega rodu še okrepilo zaupanje v Aleksandra in so ga čez vse vzljubili, ker je s tem izpričal neverjetno vzdržnost, saj si ni upal brez poroke dotakniti ženske, ki ga je edina osvojila.«

Aleksander je spoštoval tudi zakonsko zvezo drugih. Žena kralja Darija je bila denimo njegova ujetnica, pa je vseeno pazil, da so z njo častno ravnali. Tudi ko je slišal, da sta makedonska vojaka spolno zlorabila žene nekih tujcev, je zanju odredil smrtno kazen, če bi ju spoznali za kriva.

Aleksander je bil enako kot njegova mati Olimpija tudi zelo pobožen. Ponavadi je pred boji in po njih daroval žrtve ter se posvetoval s svojimi vedeževalci o pomenu določenih znamenj. Posvetoval se je tudi z Amonovim preročiščem v Libiji, in v Babilonu je glede žrtvovanja, še zlasti babilonskemu bogu Belu (Marduku), ravnal po navodilih Kaldejcev.

Pri hrani je bil Aleksander zmeren, vse preveč pa se je nazadnje vdajal pijači. Ob vsakem kozarcu vina je navadno tudi na dolgo razpredal in se hvalil s svojimi dosežki. Med najtemnejšimi Aleksandrovimi dejanji pa je bil umor prijatelja Klejta, ki ga je zagrešil v navalu pijanosti in togote. Toda za to se je Aleksander tako zelo obsojal, da je tri dni ležal v postelji in se ni pritaknil ne hrane ne pijače. Končno so ga prijatelji le prepričali, da je začel jesti.

Aleksandrova sla po slavi je sčasoma privlekla na dan še druge neželene osebnostne poteze. Začel je slepo verjeti krivim obtožbam in kaznovati z najhujšo ostrostjo. Pustil se je denimo prepričati, da je Filotas vpleten v morilsko zaroto proti njemu, pa je dal njega in njegovega očeta Parmeniona, svetovalca, ki mu je nekoč tako zaupal, kar usmrtiti.

ALEKSANDROV PORAZ

Nedolgo po vrnitvi v Babilon se je Aleksandra lotila malarija, od katere ni nikoli okreval. Tako ga je 13. junija 323 pr. n. š., potem ko je odživel le 32 let in 8 mesecev, premagala največja sovražnica, smrt.

Zgodilo se je ravno tako, kot so bili to nekoč ugotovili neki indijski modrijani: »O kralj Aleksander: vsak človek ima v posesti le toliko zemlje, kolikor je potrebuje, da na njej stoji; ti pa, človek kot vsak drugi, le da si neprestano na delu in nepopustljiv, rovariš po vsej tej zemlji, daleč od svojega doma, in mučiš sebe in druge. Toda ne bo dolgo, ko boš umrl in dobil v last le toliko zemlje, kolikor je potrebuješ, da te pokopljejo.«

KAJ STE SPOZNALI?

• V kakšnih razmerah je odraščal Aleksander Veliki?

• Na kateri pohod se je podal Aleksander, nedolgo zatem ko je podedoval makedonski prestol?

• Opišite nekaj Aleksandrovih osvajanj.

• Kaj bi lahko povedali o Aleksandrovi osebnosti?

[Zemljevid]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ALEKSANDROVA OSVAJANJA

MAKEDONIJA

EGIPT

Babilon

Ind

[Slika]

Aleksander

[Slika]

Aristotel s svojim učencem Aleksandrom

[Slika čez celo 156. stran]

[Slika]

Medalja z domnevno upodobitvijo Aleksandra Velikega

[Okvir/slike na straneh 162, 163]

OGROMNO KRALJESTVO SE RAZDELI

BIBLIJA je za kraljestvo Aleksandra Velikega napovedala, da se bo razdrobilo in razdelilo, toda ne med »potomce njegove«. (Daniel 11:3, 4) In tako je tudi bilo. Štirinajst let po tistem, ko je Aleksander leta 323 pr. n. š. nenadoma umrl, so njegova sina, zakonskega Aleksandra IV. in nezakonskega Herakleja, umorili.

Do leta 301 pr. n. š. so se Aleksandrovi štirje generali že dodobra utrdili na oblasti nad velikim imperijem, ki ga je bil zgradil njihov poveljnik. General Kasander je nadzoroval Makedonijo in Grčijo, general Lizimah pa je dobil Malo Azijo in Trakijo. Selevk I. Nikator je dobil Mezopotamijo in Sirijo, Ptolemej Lagus ali Ptolemej I. pa je vladal Egiptu in Palestini. Tako so iz enega samega Aleksandrovega velikega kraljestva nastala štiri helenistična oziroma grška kraljestva.

Od vseh štirih helenističnih kraljestev se je najmanj časa obdržala Kasandrova vlada. Kasandru so že nekaj let po tistem, ko je zavladal, pomrli vsi moški potomci, in leta 285 pr. n. š. si je evropski del grškega imperija že prisvojil Lizimah. Štiri leta zatem je Lizimah padel v bitki s Selevkom I. Nikatorjem, in tako je ta dobil nadzor nad večjim delom azijskega področja. Selevk je bil prvi iz rodovne linije selevkidskih kraljev v Siriji. V Siriji je ustanovil Antiohijo in jo proglasil za svoje novo glavno mesto. Leta 281 pr. n. š. so Selevka umorili, toda dinastija, ki jo je ustanovil, je ostala na oblasti vse do leta 64 pr. n. š., ko je rimski general Pompej spremenil Sirijo v rimsko provinco.

Od vseh štirih razdelkov Aleksandrovega imperija se je najdlje obdržalo ptolemejsko kraljestvo. Ptolemej I. si je nadel naslov kralja leta 305 pr. n. š. in tako postal prvi makedonski kralj ali faraon v Egiptu. Za glavno mesto je razglasil Aleksandrijo in takoj začel uresničevati tudi program za razvoj mesta. Med njegove največje gradbene projekte je sodila znamenita Aleksandrijska knjižnica. Ptolemej je iz Grčije poklical uglednega atenskega strokovnjaka Demetrija iz Falerona, da bi nadzoroval ta ogromni projekt. V prvem stoletju n. š. je bilo v tej knjižnici baje že milijon zvitkov. Ptolemejska dinastija je vladala Egiptu, vse dokler ni leta 30 pr. n. š. klonila pred Rimom. Takrat je namesto Grčije postal gospodujoča svetovna sila Rim.

KAJ STE SPOZNALI?

• Kako so Aleksandrov ogromni imperij razdelili?

• Do kdaj je Siriji vladala rodovna linija selevkidskih kraljev?

• Kdaj se je v Egiptu končalo ptolemejsko kraljestvo?

[Zemljevid]

(Lega besedila – glej publikacijo)

RAZDROBITEV ALEKSANDROVEGA IMPERIJA

Kasander

Lizimah

Ptolemej I.

Selevk I.

[Slike]

Ptolemej I.

Selevk I.

[Diagram/slika na strani 139]

(Lega besedila – glej publikacijo)

SVETOVNE SILE IZ DANIELOVE PREROKBE

Velika podoba (Daniel 2:31–45)

Četvere zveri iz morja (Daniel 7:3–8, 17, 25)

BABILONIJA od 607 pr. n. š.

MEDO-PERZIJA od 539 pr. n. š.

GRČIJA od 33l pr. n. š.

RIM od 30 pr. n. š.

ANGLO-AMERIŠKA SVETOVNA SILA od 1763 n. š.

POLITIČNA RAZDELITEV SVETA v času konca

[Slika čez celo 128. stran]

[Slika čez celo 147. stran]