Kako zanesljive so biblijske napovedi

DANES imamo obilico zgodovinskih knjig. Poročila o preteklosti, se pogosto izkažejo za zares presenetljiva. Ko jih beremo, se lahko vidimo v starodavnem okolju. V naši predstavi zagledamo ljudi, kraje in dogodke, ki navidez zaživijo na molčečih knjižnih straneh.

Biblija je takšna knjiga, saj je polna presenetljivih zgodovinskih pripovedi. Na njenih straneh se lahko spoznamo z moškimi in ženskami, kot so Abraham, njegova žena Sara, kralj David, kraljica Estera in Veliki učitelj Jezus Kristus. Pravzaprav se lahko sprehajamo z njimi, slišimo njihove besede in vidimo, kar so oni videli. Vendar mnogi menijo, da je Biblija veliko več kot samo zgodovinska knjiga. Verjamejo, da je njena vsebina zgodovina, napisana vnaprej. Zakaj? Zato ker je Biblija polna napovedi ali prerokb.

Kako zanesljive pa so biblijske napovedi? Če so se biblijske prerokbe izpolnile v preteklosti, ali ne bi smeli potem pričakovati, da se bodo uresničile tudi v prihodnosti? Preglejmo nekaj primerov, da bi videli, ali so biblijske napovedi zanesljive.

Izrael in Asirija na svetovnem prizorišču

Božji prerok Izaija, ki je pričel prerokovati okrog leta 778 p.n.š., je napovedal: »Krona napuha pijancev v Efraimu bo z nogami poteptana; in venečemu cvetju slavne dike, ki biva na vrhu rodovitne doline, se bo godilo kakor zgodnji smokvi pred poletjem: komaj jo dobi v roke, kdor jo zagleda, jo precej pogoltne.« (Izaija 28:3, 4). Kot je bilo sredi osmega stoletja p.n.š. napovedano, je Izraelova prestolnica Samarija postala kot zrela smokva, ki naj bi jo utrgale in pogoltnile asirske vojaške sile. In ravno to se je tudi zgodilo, ko si je Samarijo leta 740 p.n.š. podjarmila Asirija. (2. kraljev 17:6, 13, 18)

Nastopil je čas, ko naj bi v zgodovino stopila Asirija. Njena prestolnica so bile Ninive, tako znane po svojem krutem ravnanju z ujetniki, da so jih poimenovali ,okrvavljeno mesto‘ (Nahum 3:1). Sam Bog Jehova je odredil razrušenje Niniv. Tako je denimo po preroku Nahumu rekel: »Glej, jaz sem zoper tebe, . . . storim [te] ničvredno in te postavim na ogled. In vsak, kdor te bo videl, pobeži od tebe in poreče: Ninive so opustošene!« (Nahum 3:5-7) Tudi Zefanija je napovedal uničenje Asirije in razdejanje Niniv (Zefanija 2:13-15). Te prerokbe so se izpolnile leta 632 p.n.š., ko so jih združene čete babilonskega kralja Nabopolasarja in Kiaksaresa Medijskega nepričakovano oropale in razdejale. To so opravile tako temeljito, da več kot 2000 let niso vedeli, kje je v davnini stalo to mesto. Nato se je na svetovnem prizorišču pojavil Babilon.

Napovedano razrušenje Babilona

Biblija je napovedala, da bo babilonsko cesarstvo poraženo in kako bo njegova prestolnica, Babilon, padla. Skoraj dve stoletji prej je prerok Izaija opozoril, da se bo Evfrat posušil. Ta reka je tekla skozi Babilon in vrata vzdolž reke so bila bistven del mestne obrambe. Prerokba je napovedala, da bo osvajalcu ime Kir ter da »dvokrilna vrata« (NW) ne bodo zapahnjena pred napadalci (Izaija 44:27–45:7). Bog je poskrbel, da so dvokrilna vrata poleg Evfrata ostala odprta ravno tisto noč praznovanja, ko so napadle čete Kira Velikega. Tako so osvajalci brez večjih težav prišli v mesto po rečni strugi in zavzeli Babilon.

Ravno te noči je prerok Daniel posvaril babilonskega vladarja pred grozečo nesrečo (Daniel, 5. poglavje). Podrejen Babilon je stal še nekaj stoletij. Tako je denimo v tem mestu v prvem stoletju n.š. apostol Peter napisal prvo navdihnjeno pismo (1. Petrov 5:13). Vendar je Izaijeva prerokba trdila: »Babilon . . . bode podoben Sodomi in Gomori, ki ju je Bog razdejal. Ne bo se vekomaj v njem prebivalo.« Bog je še rekel: »In iztrebim ime in ostanek Babilona, sina in vnuka.« (Izaija 13:19-22; 14:22) Kot je bilo napovedano, je Babilon naposled le postal kup ruševin. Poskus restavriranja tega starodavnega mesta sicer privablja turiste, vendar kljub temu ostaja brez svojega »sina in vnuka«.

Daniel, Jehovov prerok, ki je na lastne oči videl, kako je padel Babilon, je imel vizijo o osvajalcih, Medijcih in Peržanih. Videl je dvorogega ovna in kozla, ki je imel med očmi velik rog. Kozel je napadel ovna, ga podrl ter mu zlomil oba rogova. Potem se je zlomil kozlov veliki rog in namesto njega so zrasli štirje rogovi (Daniel 8:1-8). Biblija je napovedala, zgodovina pa potrdila, da je bil dvorogi oven Medo-Perzija. Kozel je predstavljal Grčijo. Kaj pa njegov veliki rog? Izkazalo se je, da je to bil Aleksander Veliki. Ko se je simbolični veliki rog odlomil, so tam zrasli štirje simbolični rogovi (ali kraljestva). Tako kot je napovedala prerokba, so po Aleksandrovi smrti prevzeli oblast štirje generali: Ptolemej v Egiptu in Palestini, Selevkid Nikator v Mezopotamiji in Siriji, Kasander v Makedoniji in Grčiji ter Lisimahos v Trakiji in Mali Aziji (Daniel 8:20-22).

Napovedi obetavne prihodnosti

Biblijski napovedi uničenja Babilona in strmoglavljenja Medo-Perzije sta le dva primera izmed mnogih svetopisemskih prerokb, ki so se uresničile v preteklosti. Biblija vsebuje tudi napovedi obetavne prihodnosti, ki jih bo udejanjil Mesija, Božji maziljenec.

Pisci Krščanskih grških spisov so zapisali, kako so se nekatere mesijanske napovedi iz Hebrejskih spisov izpolnile na Jezusu Kristusu. Tako so denimo pisci evangelijev napisali, da se je Jezus rodil v Betlehemu, kot je to napovedal prerok Miha (Miha 5:1; Lukež 2:4-11; Janez 7:42). Jeremijeva prerokba se je izpolnila, ko so po Jezusovem rojstvu pomorili otročičke (Jeremija 31:15; Matevž 2:16-18). Besede iz Zaharijeve knjige (9:9) so se izpolnile, ko je Kristus prijezdil v Jeruzalem na osličjem žrebetu (Janez 12:12-15). In ko so si vojaki razdelili Jezusovo obleko, zatem ko so ga pribili na mučilni kol, so se izpolnile psalmistove besede: »Oblačila moja dele med seboj in za suknjo mojo mečejo kocko.« (Psalm 22:18)

Druge mesijanske napovedi odkrivajo srečen čas za človeški rod. V videnju je Daniel zagledal ,nekoga, kakor sina človekovega‘, ki je od Jehova, ,Starca dni‘ (podčrtna opomba), sprejel, gospostvo in slavo in kraljestvo‘ (Daniel 7:13, 14). Izaija je glede mesijanske vladavine tega nebeškega kralja Jezusa Kristusa razglasil: »Ime njegovo se bo imenovalo: Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Oče večnosti, Knez miru. Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njegovim, da ga utrdi in podpre s pravico in pravičnostjo od tega časa do vekomaj. Gorečnost GOSPODA nad vojskami stori to.« (Izaija 9:6, 7)

Preden bo Mesijeva pravična vladavina povsem zavladala, se mora zgoditi nekaj življenjsko pomembnega. Tudi to je napovedala Biblija. Glede Mesijanskega kralja je psalmist zapel: »Meč svoj si opaši okoli ledij, o junak mogočni, . . . In v veličastvu svojem srečno hodi v prospeh resnice ter krotkosti in pravičnosti.« (Psalm 45:3, 4) Ko Sveto pismo omenja naše dni, še napove: »A v dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:44)

Dvainsedemdeseti psalm nam prislika razmere, kakršne bodo pod mesijansko vladavino. Piše denimo da bo »pravični . . . v cvetu ob času njegovem, in miru bo obilost, dokler ne izgine luna« (7. vrstica). Nikjer več ne bo zatiranja in nasilja (14. vrstica). Nihče več ne bo lačen, saj bo ,žita preobilo v deželi, do vrhov gora‘ (16. vrstica). Samo pomislite! Tudi vi se boste lahko veselili teh in še drugih blagoslovov v zemeljskem raju, ko bo zdajšnjo stvarnost nadomestil obljubljeni Božji novi svet (Lukež 23:43; 2. Petrov 3:11-13; Razodetje 21:1-5).

Zagotovo je biblijske napovedi vredno preiskati. Zakaj ne bi povprašali Jehovovih prič, da vam povedo še več? Raziskovanje biblijskih prerokb vam bo pomagalo uvideti, v kakšnem času živimo. To bo morda spodbudilo vaše srce, da boste globoko hvaležni Bogu Jehovu, ker je tako čudovito poskrbel za večne blagoslove za vse, ki ga ljubijo in ubogajo.

[Slika na strani 5]

Ali veste, kaj predstavljata oven in kozel iz Danielovega videnja?

[Slika na strani 7]

Ali boste tudi vi užili izpolnitev biblijskih napovedi o srečnem življenju na rajski zemlji?