TRINAJSTO POGLAVJE
»Razglasite to med narodi«
1. Zakaj lahko to, da je Jehova govoril svojemu preroku, primerjamo z rjovenjem leva?
ALI si že kdaj slišal levje rjovenje? Pravijo, da je glasnejše od zvoka pnevmatskega kladiva. Kaj bi storil, če bi sredi nočne tišine v bližini zaslišal rjovenje leva? Verjetno bi nemudoma reagiral. Amos, eden od dvanajsterih prerokov, katerih sporočila obravnavamo, je zapisal naslednjo primerjavo: »Lev rjove! Kdo se ne bi bal? Vrhovni gospod Jehova govori! Kdo ne bi prerokoval?« (Amos 3:3–8) Ali se ne bi odzval podobno kakor Amos, če bi ti govoril sam Jehova? Amos je takoj začel prerokovati zoper desetrodovni izraelski narod.
2. a) Kako lahko posnemaš Amosa, ki je dobil nalogo, da prerokuje? b) Kaj bomo pregledali v tem poglavju?
2 Mogoče boš sedaj rekel: »Saj nisem prerok!« Morda se za kaj takega tudi ne čutiš usposobljenega, ker se za to nisi šolal. Vendar se spomni na Amosa. Ko se je soočil z Amazijem, ki je bil duhovnik pri kultu čaščenja teleta, je rekel: »Jaz nisem bil prerok niti nisem bil sin preroka, temveč sem bil pastir in sem zarezoval plodove sikomorovih smokev.« (Amos 7:14) Čeprav je Amos prihajal iz preproste družine, je bil pripravljen prerokovati za Jehova. Kaj pa ti? Ali se zavedaš, da ti je bila zaupana naloga, ki je v nekaterih pogledih podobna nalogi dvanajsterih prerokov? Oznaniti moraš Božje sporočilo, ki se nanaša na današnje dni, ter poučevati in pridobivati učence. Kako gledaš na to pomembno nalogo? Katero sporočilo naj bi razglašal med narodi? Kako temeljito opravljaš svojo nalogo? Po čem se meri uspešnost tvojega dela? Pa poglejmo.
SAD USTNIC
3. Kako lahko sodeluješ v delu, ki je podobno delu dvanajsterih prerokov?
3 Ali je tvoje delo res podobno delu dvanajsterih prerokov? Morda nisi slišal rjoveti leva v tem pomenu, da bi bil neposredno navdihnjen od Jehova. Toda iz njegove Besede, Biblije, si »slišal« nujno sporočilo o hitro bližajočem se Jehovovem dnevu. Kot smo videli v prvem poglavju te knjige, imata besedi »prerok« in »preroški« širok pomenski obseg. Čeprav nisi prerok v istem smislu kakor Amos oziroma drugi staroveški preroki, pa lahko kljub temu govoriš o prihodnosti. Kako? Oznanjuješ lahko preroška sporočila, ki si jih spoznal iz Svetega pisma, tudi iz knjig dvanajsterih prerokov. Sedaj je pravi čas za to.
4. V katerem smislu se prerokba iz Joela 2:28–32 izpolnjuje v naših dneh?
4 Poglejmo vse skupaj še iz drugega zornega kota. Bog Jehova je preroku Joelu govoril o času, ko bodo ljudje vseh vrst prerokovali v širšem pomenu besede: »Potem bom na vsakršne ljudi izlil svojega duha. Vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali, vaši starci bodo imeli sanje in vaši mladeniči videnja.« (Joel 2:28–32) Ob binkoštih leta 33 n. št. je apostol Peter pojasnil, da se je ta odlomek izpolnil, ko je bil na učence v zgornji sobi v Jeruzalemu izlit sveti duh in so zatem pričeli oznanjati »Božja veličastna dela«. (Apostolska dela 1:12–14; 2:1–4, 11, 14–21) Sedaj pa razmislimo o naših dneh. Joelova prerokba se v večjem obsegu izpolnjuje vse od začetka 20. stoletja. Z duhom maziljeni kristjani (moški in ženske, starejši in mlajši) so začeli prerokovati oziroma oznanjati »Božja veličastna dela«, med drugim tudi dobro novico o Kraljestvu, ki je sedaj že vzpostavljeno v nebesih.
5. a) Kakšno edinstveno priložnost imamo? b) Kaj pomeni, da posameznik daruje »sad svojih ustnic«, in zakaj je to velika prednost?
5 Čeprav pripadniki »velike množice«, ki jo sestavljajo »druge ovce«, niso rojeni s svetim duhom kot Božji sinovi, pa maziljenim sledilcem Jezusa Kristusa pravijo: »Z vami bomo šli, ker smo slišali, da je Bog z vami!« (Razodetje 7:9; Janez 10:16; Zaharija 8:23) Ne glede na to, ali upaš na večno življenje v nebesih ali pa na zemlji, imaš edinstveno priložnost, da daruješ »sad svojih ustnic« oziroma po dobesednem prevodu hebrejskega besedila »mlade bike svojih ustnic«. (Ozej 14:2, pdč. op.) Kaj pomeni ta besedna zveza? »Mladi biki [. . .] so bili najboljše živali, ki so jih lahko darovali v zahvalno daritev,« pravi biblicist C. F. Keil. Apostol Pavel je meril na Ozeja 14:2, ko je pisal: »Vedno prinašajmo Bogu daritev hvale, to je sad ustnic, ki javno priznavajo njegovo ime.« (Hebrejcem 13:15) Da, besedna zveza »sad svojih ustnic« se nanaša na najboljše, kar lahko pride iz naših ust – na besede hvale Jehovu.
6. Zakaj naj bi preiskali kakovost svojih daritev hvale?
6 Jehovu prinašaš daritve hvale, ko iz vsega srca moliš k njemu, ko na krščanskih shodih v komentarjih izražaš svoje cenjenje do njega in ko se na oznanjevanju navdušeno pogovarjaš z drugimi. Vendar je dobro, da se vsakdo med nami vpraša: »Kako kakovostne so moje daritve, ki jih prinašam Jehovu?« Zaradi tega, kar si izvedel pri preučevanju, si gotovo ogorčen nad duhovniki v Malahijevih dneh, ki so na Božji oltar predrzno prinašali hibave živali. Jehova jih je moral po Malahiju opozoriti na njihove nekakovostne žrtve, saj sami niso imeli občutka, da prezirajo njegovo mizo. (Malahija 1:8) Zato bi bilo dobro, da preiščemo kakovost svojih daritev, tako da bi bile te zares najboljše, brez kakršne koli hibe.
SPOROČILO, KI GA JE TREBA RAZGLASITI
7. Za razglašanje katerega vidika našega sporočila potrebujemo pogum?
7 Ali se ne strinjaš, da je za darovanje »sadu svojih ustnic« oziroma oznanjevanje potreben pogum? Tako je zato, ker ima naše sporočilo, ki ga oznanjamo, dva vidika in eden od njiju nikakor ni priljubljen. Prerok Joel je Božjemu ljudstvu rekel: »Razglasite to med narodi: ‚Pripravite se za vojno! Predramite junake! Naj pristopijo, naj pridejo vsi bojevniki!‘« (Joel 3:9) Kar se tiče naših dni, predstavljajo te besede narodom res velik izziv! Z njimi Bog Jehova napoveduje pravično vojno vsem, ki mu kljubujejo. Čeprav svoje ljudstvo uči, naj meče prekuje v lemeže in sulice v srpe, pa sovražne narode poziva: »Svoje lemeže prekujte v meče in svoje srpe v sulice.« (Miha 4:3; Joel 3:10) Da, Božji sovražniki se morajo pripraviti na vojno proti Stvarniku vesolja. To pa nikakor ni prijetno sporočilo.
8. Zakaj je »Jakobov preostanek« primerjan z levom?
8 Prerok Miha je tiste, ki darujejo »sad svojih ustnic«, primerjal z levom. Zapisal je: »Jakobov preostanek bo med narodi [. . .] kakor lev med gozdnimi živalmi, kakor mlad lev med čredami ovc, ki jih, ko gre skozi, tepta in trga, in ni nikogar, ki bi jih rešil.« (Miha 5:8) Zakaj takšna primerjava? Božje ljudstvo, ki ga vodi maziljeni preostanek, mora biti danes pogumno kakor lev, ko narodom razglaša svarilno sporočilo.a
9. a) Kdaj potrebuješ levji pogum? b) Kako si lahko pogumen, čeprav ti drugi nasprotujejo oziroma kažejo, da jih sporočilo ne zanima?
9 Ali pogumno kakor lev razglašaš svarilni vidik sporočila? Poguma ne potrebuješ samo takrat, ko si pred svetnimi oblastmi, ampak tudi takrat, ko se pogovarjaš s sovrstniki v šoli ali na delovnem mestu ali pa s svojimi neverujočimi sorodniki. (Miha 7:5–7; Matej 10:17–21) Kako lahko zbereš pogum, ko ti drugi nasprotujejo oziroma kažejo, da jih sporočilo ne zanima? Poglej, kako je Mihu uspelo izpolniti velikansko nalogo ter posvariti Samarijo in Jeruzalem pred uničenjem: »Jaz pa sem poln moči od Jehovovega duha, poln sem pravice in odločnosti, da Jakobu oznanim njegovo pregreho in Izraelu njegov greh.« (Miha 1:1, 6; 3:8) Tudi ti si lahko »poln moči«, saj lahko prav tako prejmeš obilo Božjega krepilnega duha. (Zaharija 4:6) Če se boš v molitvi zanašal na Boga, boš lahko objavljal besede, zaradi katerih bo morda ljudem zvenelo v ušesih. (2. kraljev 21:10–15)
10. Kako lahko posnemamo Zefanija, ko oznanjujemo sporočilo o »Jehovovem dnevu«?
10 Resda želiš biti pri razglašanju svarilnega sporočila pogumen, vendar moraš biti pri tem tudi takten. Od nas se pričakuje, da smo do vseh blagi oziroma taktni, čeprav oznanjamo bližajoči se »Jehovov dan«. (2. Timoteju 2:24; Joel 2:1, 11; Zefanija 1:14) Tudi glede tega se lahko učimo od dvanajsterih prerokov. Pogumno so objavljali Jehovove sodbe, toda do tistih, ki so jim prisluhnili, so bili obzirni. Prerok Zefanija je na primer brez ovinkarjenja izrekel krepke besede knezom (oziroma dostojanstvenikom) svojega časa, ki so bili zakrknjenega srca, toda zvestega kralja Josija ni obsojal. (Zefanija 1:8) Ali lahko pri objavljanju svarilnega sporočila pomagamo ljudem tako, da do njih nismo negativni, ampak nanje gledamo kot na morebitne ovce? (Matej 25:32–34)
11. a) Kateri je drugi vidik sporočila, ki ga oznanjujemo? b) Kako lahko pri razglašanju Jehovovega dne posnemaš dvanajstere preroke?
11 Kateri je drugi vidik sporočila, ki ga oznanjujemo? O tem vidiku lahko več preberemo v petem poglavju Mihove knjige. »Jakobov preostanek bo sredi mnogih ljudstev kakor rosa od Jehova, kakor ploha, ki namaka rastlinje, ki ni odvisna od človeka niti ne čaka na človeške sinove.« (Miha 4:1; 5:7) »Preostanek« duhovnega Jakoba oziroma Izraela in njegovi sodelavci oznanjujejo dobro novico »mnogim ljudstvom«, zato so primerjani z »roso od Jehova« in »ploho, ki namaka rastlinje«. Iz zadnjih 12 knjig Hebrejskih spisov se lahko veliko naučimo o tem drugem vidiku našega spročila, saj ti preroki niso objavljali le uničenja, ampak tudi obnovo. Ali pri oznanjevanju poudarjaš pozitivni vidik sporočila o Jehovovem dnevu?
KAKO RAZGLAŠAŠ SPOROČILO?
12., 13. a) Zakaj je Božje ljudstvo primerjano z roji žuželk? b) Kaj meniš o tem, kar piše v Joelu 2:7, 8?
12 Kako torej razglašaš sporočilo, ki ima dva vidika? Prerok Joel je delovanje Božjega ljudstva primerjal z nadlogami žuželk, tudi kobilic. (Joel 1:4) Toda zakaj je Jehovovo ljudstvo primerjano ravno z roji žuželk? Kot beremo v Joelu 2:11, je Bog te žuželke imenoval za »svojo vojsko«. (Božje ljudstvo je primerjano s kobilicami tudi v knjigi Razodetje. Glej Razodetje 9:3, 4.) Delo žuželk, ki jih je opisal Joel, je bilo podobno ognju, ki vse požira, in to, kar je bilo videti kakor »edenski vrt«, se je na njihovem pohodu spremenilo v »opustošeno pustinjo«. (Joel 2:2, 3) Kako lahko pokažeš, da razumeš pomen Joelove prerokbe?
13 Pomisli, kako temeljita so ta drobcena bitja. Joel je kobilice primerjal z vojsko ljudi, ko je rekel: »Tečejo kakor junaki. Na obzidje se vzpenjajo kakor bojevniki. Vsak gre po svoji poti, svojih steza ne menjavajo. Drug drugega ne odrivajo. Naprej gredo kakor krepek človek na svoji poti. In tudi če kdo od njih pade pod izstrelki, drugi ne odnehajo.« (Joel 2:7, 8) Njihove nadloge ne more ustaviti nobeno »obzidje« nasprotovanja. »Tudi če kdo od njih pade pod izstrelki«, kot se je to zgodilo z zvestovdanimi kristjani, ki so jih umorili kruti sovražniki, pa drugi nadaljujejo delo, da bi izpolnili nalogo, ki jim jo je zaupal Jehova. Ali si odločen vztrajno razglašati Jehovov dan, vse dokler ne bo Bog sklenil, da je delo opravljeno? Morda nadaljuješ delo kakega zvestega kristjana, ki je umrl.
14. Kako lahko prispevaš k temu, da bi bilo oznanjevanje temeljito opravljeno?
14 Bistvo je torej v temeljitosti. Kako pa lahko ti prispevaš k temu, da bi bilo oznanjevanje temeljito opravljeno, tako kot je opisano v Joelovi prerokbi? S tem da sodeluješ pri oznanjevanju po hišah, nato pa ponovno obiskuješ in poučuješ tiste, ki so pokazali zanimanje. Prizadevaš si tudi priti v stik z ljudmi, ki jih nisi našel doma. S takšnim ravnanjem pokažeš, da razumeš to preroško sliko. Ko pričuješ na ulici, morda srečaš ljudi, s katerimi bi sicer težko prišel v stik. Lahko pa storiš še nekaj: morda lahko pomagaš ljudem v svoji soseski, ki so se priselili iz drugih držav.b Ali si pozoren na vse takšne priložnosti in tako prispevaš k temu, da se oznanjevanje v današnjih dneh temeljito opravi?
PO ČEM SE MERI TVOJA USPEŠNOST?
15. Kaj je omembe vredno glede odziva ljudi na sporočila 12 prerokov?
15 Kako se ljudje odzivajo na sporočilo o strah zbujajočem Jehovovem dnevu? Ne bi te smelo presenetiti, če sporočilu nasprotujejo ali pa so do njega povsem ravnodušni. Tako je bilo v primeru mnogih Božjih prerokov, od katerih je večina morala objavljati resnično krepka svarilna sporočila. (Jeremija 1:17–19; 7:27; 29:19) Toda številni preroki so doživeli pozitivne rezultate! Vsaj petim med njimi (Jonu, Mihu, Zefaniju, Hagaju in Zahariju) je s sporočilom uspelo ganiti srce nekaterih posameznikov, da so se pokesali za pretekle grehe in spremenili življenje.
16. Kakšne rezultate je obrodilo Mihovo prerokovanje?
16 Videti je, da je Zefanija s svojim prerokovanjem spodbudil kralja Josija, da je pričel obnovo čistega čaščenja. Miha je pogumno razglašal obsodbo zoper Judove poglavarje in kralj Ezekija je upošteval njegovo svarilo. (Miha 3:1–3) Zanimivo je, da so nekateri starešine v Jeremijevih dneh omenili Ezekijev zgledni odziv, ko so rekli, da se je kralj »bal Jehova in si prizadeval omehčati Jehovovo srce«. (Jeremija 26:18, 19; 2. kraljev 18:1–4) Pod Ezekijevim vodstvom so prebivalci Juda skupaj z vsemi iz severnega kraljestva, ki so se radovoljno odzvali na njegovo povabilo, praznovali pasho in praznik nekvašenih kruhkov ter slednjega podaljšali še za en teden. In kakšen je bil rezultat vrnitve k pravemu čaščenju? »V Jeruzalemu je vladalo veliko veselje.« (2. kroniška 30:23–26) Ko je Miha začel razglašati Božje sporočilo o obsodbi, je govoril odpadniškemu narodu, ki mu je vladal kralj Ahaz. Toda prerok je vseeno lahko videl dobre rezultate svojega truda, ko se je Ahazov sin Ezekija pozitivno odzval na njegovo svarilo.
17. Kaj sta dosegla Hagaj in Zaharija?
17 Premislimo sedaj o Hagaju in Zahariju. Prerokovala sta Judom, ki so se vrnili iz pregnanstva in so sčasoma postali ravnodušni ter osredinjeni samo nase. (Hagaj 1:1, 2; Zaharija 1:1–3) Ko sta pričela opravljati svojo nalogo, je minilo 16 let od takrat, ko so templju položili temelje. Ljudje so hiteli, »da bi poskrbeli vsak za svojo hišo«, Jehovova hiša pa je ležala »pusta«. Hagaj je Jude spodbudil: »‚Bodi močno, vse ljudstvo dežele,‘ govori Jehova, ‚in delaj.‘« Kaj se je zatem zgodilo? Jehova »je obudil duha« upravitelja Zerubabela, velikega duhovnika Jozueta in »vsega preostalega ljudstva«. Tako so lahko dokončali delo pri templju. (Hagaj 1:9, 12, 14; 2:4)
18., 19. a) Kako se v nekaterih deželah odzivajo na razglašanje Jehovovega dne? b) Kako nameravaš prispevati k temu, da bi se svarilno sporočilo objavilo vsem ljudem?
18 Večina dvanajsterih prerokov je objavljala sporočila narodu, ki je bil posvečen Jehovu. Resda oznanjujemo ljudem, ki niso nikoli poznali pravega Boga, toda vseeno se lahko precej naučimo iz tega, kar so ti preroki dosegli. Tudi danes se ljudje marsikje pozitivno odzivajo na nujno sporočilo o Jehovovem dnevu. Vidimo lahko rezultate, podobne tem, ki jih je napovedal Zaharija: »Tistega dne se bodo mnogi narodi pridružili Jehovu. Postali bodo moje ljudstvo, jaz pa bom prebival sredi tebe.« (Zaharija 2:11) Danes se na delovanje Božjega ljudstva odzivajo ljudje iz dobesedno »mnogih narodov«. (Razodetje 7:9) Zaharija je prerokoval: »Mnoga ljudstva in mogočni narodi bodo prišli v Jeruzalem, da bi iskali Jehova nad vojskami in omehčali Jehovovo srce.« Opisani so kot »deset mož iz vseh jezikov narodov«, ki bodo prijeli duhovnega Izraelca za rob oblačila in rekli: »Z vami bomo šli, ker smo slišali, da je Bog z vami!« (Zaharija 8:20–23)
19 Bodi pozoren na besede »iz vseh jezikov narodov«. Biblija in biblijska literatura se prevaja v mnoge jezike in Jehovove priče usposabljajo oznanjevalce, da poučujejo ljudi »iz vseh jezikov narodov«. (Matej 28:19, 20; Apostolska dela 1:8) Morda si se naučil tujega jezika, da bi pomagal tujcem na svojem področju. Številni bratje in sestre so se bili pripravljeni naučiti enega ali dva tuja jezika ter se preseliti v države, kjer mnogi navdušeno prisluhnejo dobri novici. Ali bi se lahko tudi ti preselil na kako takšno rodovitno področje in tako razglašal sporočilo med narodi? Razmisli o tem v molitvi. Če imaš družino, se o tem redno pogovarjaj s svojimi družinskimi člani in spodbujaj otroke, naj imajo to za cilj.
20. Kako je na Ninivljane gledal Jehova?
20 Naslednji prerok, ki so mu prisluhnili, četudi tega nikakor ni pričakoval, je bil Jona. Ninivljani, in celo sam kralj, so se pozitivno odzvali na njegovo sporočilo in začeli verovati v Jehova. Bog ga je vprašal: »Meni pa naj se ne bi smilile Nínive, veliko mesto, v katerem je več kot sto dvajset tisoč ljudi, ki ne razlikujejo med svojo desnico in svojo levico?« (Jona 4:11) Spomni se teh besed, ko boš razmišljal, zakaj razglašaš strah zbujajoči Jehovov dan. Ali se čutiš dolžnika pred Jehovom, ker je za tvojo rešitev priskrbel odkupnino? Ali čutiš, da si kot posvečen Jehovov služabnik dolžan izpolnjevati svojo odgovornost? (1. Korinčanom 9:16, 17) To sta tehtna razloga za razglašanje Jehovovega dne. Toda ali se ti ljudje, ki jim oznanjuješ, tudi smilijo? Lahko si res vesel, če te k temu, da se pogovarjaš z ljudmi o tem dnevu, žene usmiljenje, kakršno čuti Jehova!
21. Kaj se lahko naučiš iz Amosovega odziva na Amazijeve grožnje?
21 Ne vemo ravno veliko o tem, kako so se ljudje odzvali na sporočila, ki so jih objavljali Joel, Obadija, Nahum, Habakuk in Malahija. Vemo pa za vsaj en odziv na Amosovo prerokovanje. Amosu je Amazija močno nasprotoval. Obtožil ga je, da je skoval zaroto proti kralju, in mu skušal preprečiti, da bi oznanjeval v Betelu. (Amos 7:10–13) Amos se je pogumno spoprijel z nasprotovanjem. Tudi danes nekateri pobožni ljudje skušajo vplivati na politične voditelje, da bi preganjali Jehovove služabnike ali pa celo prepovedali njihovo koristno oznanjevalsko dejavnost. Ali boš posnemal Amosa in kljub nasprotovanju pogumno razglašal dobro novico?
22. Zakaj lahko rečeš, da je oznanjevanje na tvojem področju uspešno?
22 Čeprav so dvanajsteri preroki doživeli različne odzive pri razglašanju sporočila, pa so vsi izpolnili svojo nalogo. Navsezadnje ni najpomembnejše to, kako se ljudje odzovejo na naše pozitivno in obenem tudi svarilno sporočilo, temveč je bistveno to, da Jehovu prinašamo »sad svojih ustnic«, svojo najboljšo »daritev hvale«. (Ozej 14:2; Hebrejcem 13:15) Nato pa stvari prepustimo v Božje roke. On bo pritegnil k sebi tiste, ki so prave ovce. (Janez 6:44) Lahko si uspešen oznanjevalec Božjega sporočila ne glede na odziv ljudi. Bodi prepričan, da so »noge tistega, ki prinaša dobro novico, tistega, ki oznanja mir,« prav zares lepe v očeh posameznikov, ki hvaležno sprejmejo dobro novico. Najpomembnejše pa je, da so lepe v Jehovovih očeh. (Nahum 1:15; Izaija 52:7) Glede na to, da je Jehovov veliki dan tako blizu, še naprej odločno delaj, kar je Joel napovedal za današnje dni: »Razglasite to med narodi: ‚Pripravite se za vojno! Predramite junake!‘« To bo Božja vojna proti narodom. (Joel 3:9)
a Ta prerokba se je morda prvič izpolnila v času Makabejcev, ko so Judje pod vodstvom Makabejcev izgnali sovražnike z Judovega in ponovno posvetili tempelj. Tako je lahko judovski preostanek sprejel Mesija, ko se je ta pojavil. (Daniel 9:25; Luka 3:15–22)
b Z brošurico Dobra novica za ljudi vseh narodov, ki so jo izdali Jehovove priče, lahko uspešno pomagamo ljudem, ki govorijo tuj jezik.