Pouk iz Svetega pisma: Miha 1:1–7:20

Poveličana Jehovina pravičnost in ime

PREROK Miha je živel v osmem stoletju pred našim štetjem, v času, ko sta bila Izrael in Juda polna malikovalstva in krivičnosti. Takratne razmere so tako zelo podobne današnjim, da se Mihova sporočila in opozorila nanašajo tudi na naš čas. Spodbudne vesti, ki jih njegova knjiga vsebuje, predstavljajo v svetu, ki mu vlada Satan, resnično upanje. (1. Janezovo 5:19)

Mihovo sporočilo lahko morda najbolj natančno povzamemo z naslednjimi tremi izjavami: ’Gorje jim, ki delajo, kar je hudo.‘ ”Kaj zahteva Gospod [Jehova, NS] od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?“ ”Mi pa hodimo v imenu Gospoda [Jehove, NS], Boga svojega . . . vekomaj.“ (Miha 2:1; 6:8; 4:5)

Obsodba malikovanja

Jehova prestopnikov ne trpi v nedogled. V Izraelu in Judi sta se malikovanje in upornost zelo razpasla. Zato Jehova priča zoper njiju. Njihovi maliki bodo zdrobljeni. Malikovalci bodo postali ’plešasti kakor orel‘ in bodo izgnani. (1:1-16)

Zvestim se Jehova izkaže kot Bog upanja. Zarotniški gospodovalci so razgaljeni kot tatovi in roparji. Zadela jih bo nesreča. Toda izgovorjena je obljuba obnovitve ’preostanka v Izraelu‘. ”Skupaj jih denem kakor ovce,“ pravi Jehova. (2:1-13)

Jehova pričakuje, da tisti, ki so jim med njegovim ljudstvom zaupane odgovornosti, ravnajo pravično. Izraelskim voditeljem, ki so zlorabljali svoj položaj, je rečeno: ”Ni li vam dolžnost, da znate pravico, ki sovražite dobro in ljubite hudo, trgate kožo ljudem in meso z njih kosti.“ Miha ”napolnjen z močjo po duhu Gospodovem [Jehovinem, NS] in s sodbo in hrabrostjo“ razglaša Božje sodbe zoper nje. Pravi, da krivični voditelji sodijo za podkupnino, duhovniki poučujejo za plačilo, preroki pa vedežujejo za denar. Zato bo ”Jeruzalem ... postal groblja [ruševine].“ (3:1-12)

Sporočilo upanja

Pravo bogočastje bo zajelo ves svet. Miha prerokuje, da bodo ”v poslednjih dneh“ mnogi narodi poučeni o Jehovinih poteh. Bog bo sodil in vojn ne bo več. Pravi častilci bodo ’vekomaj hodili v imenu Jehove, svojega Boga‘. Kljub pregnanstvu in trpljenju bo njegovo ljudstvo rešeno iz sovražnikovih rok. (4:1-13)

Zaupamo lahko v ’od Boga obljubljenega‘ Rešitelja. Vladar iz Betlehema bo pasel z Jehovino močjo. Napovedana je ’rešitev iz asirskih rok‘. Preostanek pravih častilcev bo podoben osvežujoči rosi in obilnim ploham, vsakršno krivoverstvo in demonizem pa bodo izkoreninjeni. (5:1-15)

Prevladala bo Jehovina pravičnost

Jehova od svojega ljudstva pričakuje, da bo živelo po njegovih pravičnih in poštenih načelih. Kaj je storil, da zasluži tako bedno čaščenje? Za svoje ljudstvo je storil dobre stvari. ”In kaj zahteva Gospod [Jehova, NS] od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?“ Če bodo nadaljevali z nasiljem in izkoriščanjem, lahko pričakujejo zgolj neugodno sodbo. (6:1-16)

Zaupati bi morali v Jehovino pravičnost in sočutje. Celo člani družine bodo postali sovražniki. Toda Miha pravi: ”A jaz bom ... čakal Boga rešenja svojega; usliši me Bog moj.“ Prerok zaupa v Jehovino pravičnost in ve, da Jehova ’ne drži jeze vekomaj, ker se veseli v milosti.‘ (7:1-20)

Pouk za danes: Jehova od svojega ljudstva pričakuje pravično ravnanje. Pri poslovnih zadevah bi se vsak kristjan moral vprašati: ”Bodem li mar čist ob krivični tehtnici in če imam lažnive uteži v mošnji?“ (6:11) V teh poslednjih dneh mora celotno Jehovino ljudstvo prispevati k enotnosti njegove zemeljske organizacije in sprejeti pouk o njegovih poteh miru. Vse, kar lahko, moramo storiti, da povišujemo Jehovino ime in pospešujemo pravo bogočastje. (2:12; 4:1-4)

[Okvir na strani 31]

PREGLEDANI BIBLIJSKI STAVKI

◻ 1:16—V Izraelu so plešo povezovali s sramoto, žalovanjem in nadlogo. (Izaija 3:24-26; 15:2, 3; Jeremija 47:5) Nekateri poganski narodi so imeli navado, da so si, ko so žalovali za umrlim sorodnikom, obrili glavo. Po postavi se naravna plešavost ni uvrščala med nečiste stvari, toda zaradi žalovanja si Izraelci niso smeli briti glav, ker so bili ”sveto ljudstvo Gospodu [Jehovi, NS]“. (5. Mojzesova 14:1, 2) Vendar je Miha Izraelcem in Judejcem rekel, naj si ostrižejo lase, ker so pregrešno malikovali in zato niso več bili sveto ljudstvo, skupaj s svojim potomstvom so zaslužili sužnost. Hebrejska beseda za ”orel“ se morda nanaša na orla plešca, ki ima na glavi samo nekaj mehkega belega puha. Čeprav plešec ne spada v isto vrsto kot orel, pa smatrajo, da spada v isto družino.

◻ 2:12—Te besede se danes spolnjujejo na duhovnem Izraelu. (Galačanom 6:16) Še zlasti od leta 1919 dalje je maziljenemu preostanku bila odprta pot iz sužnjevanja verskemu velikemu Babilonu. (Razodetje 18:2) Kot je napovedal Miha, so bili ’zbrani kakor ovce v staji, kakor čreda na pašniku‘. Po letu 1935, ko se jim je pridružila ”velika množica“ ”drugih ovc“, je zares nastal ”velik hrup od množice ljudi“. (Razodetje 7:9; Janez 10:16)

◻ 3:1-3—Tukaj opazimo presenetljivo razliko med Jehovo, prijaznim pastirjem in krutimi voditelji njegovega starodavnega ljudstva v Mihovih dneh. Ti voditelji niso s svojo pravičnostjo zaščitili črede. Simbolične ovce so kruto izkoriščali, ne le da so jih skubili, ’ampak so jim kakor volkovi ’drli kožo‘. Sprijeni pastirji ljudem niso privoščili pravičnosti, ampak so jih izpostavljali prelivanju krvi‘. (3:10) S krivičnimi sodbami so nezaščitenim ljudem odvzemali njihove domove in življenjska sredstva. (2:2; primerjaj Ezekijel 34:1-5.)

◻ 4:3—Ta ”mnoga ljudstva“ in ”močne poganske narode“ ne moremo poistovetiti s političnimi narodi in vladami. Ne, to so posamezniki iz vseh narodov, ljudje, ki so se odrekli nacionalizmu in se priključili enotni službi na Jehovini gori pravega čaščenja. (Izaija 2:2-4) Jehova v duhovnem smislu ’sodi in kara‘ v korist tistih vernikov, ki so na strani Božjega kraljestva. Pripadniki ”velike množice” se prilagodijo božanskim sodbam, prekujejo svoje meče v kosirje in tako živijo v miru z ostalimi pričami Jehove.

◻ 5:1—Betlehem Efrata je bil verjetno omenjen s tem imenom zato, ker sta bili takrat dve mesti z imenom Betlehem. Miha je govoril o mestu, ki je ležalo v Judeji, južno od Jeruzalema. Drugo mesto je ležalo na severu, v Zebulonu. (Jozue 19:10, 15) ”Efrata” ali ”Efrat‘ je bilo zgodnje ime za Betlehem v Judeji ali za področje okrog njega. (1. Mojzesova 48:7; Ruta 4:11) Ta podrobna označba poudarja natančnost biblijskih preroških obljub o Mesiji.

◻ 6:8—Miha ni podcenjeval vrednosti žrtev za greh, ampak je poudaril tisto, kar je bilo resnično dragoceno v Jehovinih očeh. (Primerjaj 5. Mojzesovo knjigo 10:12.) Da bi Jehova sprejel žrtve, mora grešnik odsevati lastnosti kot so pravičnost, dobrota in ponižnost. Tudi danes Jehova pri naši službi zahteva enako. (1. Korinčanom 13:4-8)

◻ 7:4—Robidje in trnje (EI) sta rastlini, ki lahko raztrgata obleko in poškodujeta kožo. Miha je s tem opisal moralni propad naroda v njegovih dneh. Zato je očitno menil, da so celo najboljši med odpadlimi Izraelci tako škodljivi in nadležni kot robidovje in trnje, ki ovira vsakogar, ki se mu preveč približa.

[Slika na strani 32]

Miha je napovedal mesto Jezusovega rojstva