Meroë — pričevanje pozabljenega blišča

Od dopisnika Prebudite se! iz Kenije

SVET je skoraj pozabil na starodavno mesto Meroë. Leži na vzhodnem bregu Nila, 210 kilometrov severovzhodno od Kartuma v Sudanu. Mesto Meroë je bilo nekoč ponosna prestolnica etiopskega imperija. Sedaj pa preučujejo le še njegove ruševine. Njegovi templji, načeti od zoba časa, zapuščene palače in razbita umetniška dela, so samo še slaboten odmev slavne preteklosti. Nekatere od teh starodavnih ruševin si pobližje oglejmo.

Tu še stoji Amonov tempelj. Nekoč je bil 140 metrov dolg. Njegovi ostanki še danes molijo iz puščavskega peska. Granitne skulpture ovnov, nekatere med njimi se vidijo še danes, so nekoč stale ob romarski poti do tempeljskega vhoda.

V neposredni bližini templja se lahko še vidi nekatere kipe, gravure in slike, ki so bogato okraševale kraljeve palače. Ali pa boste raje občudovali čudovito izklesane stebre, ki obkrožajo bližnji bazen. Hidravlični sistem, po katerem je nekoč pritekala voda v bazen skozi odprta usta kipcev z levjimi glavami, je bistroumno narejen tudi po merilih 20. stoletja. Zobu časa, soncu in puščavskemu pesku ni povsem uspelo zbrisati presenetljivih barv stebrov okrog bazena.

Na vzhodnem obrobju mesta Meroë stoji Sončni tempelj, ki je nekoč igral pomembno vlogo pri bogočastju mestnih prebivalcev. Čeprav ni tako veličastnih razsežnosti kot Amonov tempelj, so njegova tla in zidovi bogato okrašeni z rumenimi in modrimi ploščicami ter izklesanimi prizori vojaških zmag.

Najprepričljivejši dokaz veličastnosti mesta Meroë je njegovo grobišče. Na razsežni puščavski ravnini, sorazmerno blizu mesta, stojijo različne piramide. Čeprav niso tako razsežne in veličastne kot velike egiptovske piramide, pa niso prav nič manj spoštovanje zbujajoče. Dokazujejo danes že pozabljeno kraljevsko življenje takratnega časa. V dneh svojega največjega razcveta je bilo mesto Meroë pomembno, lahko bi mu rekli starodavni Pariz, Washington ali Moskva.

Toda kdo je tu živel in delal? In kaj je povzročilo njegov konec?

Ljudje in njihova zgodovina

Ustanovitelji mesta Meroë so bili Kušiti ali Etiopci. Slike na zidovih in skulpture jasno nakazujejo njihove afriške korenine. Egipčanska kultura je pustila sledove na mestu Meroë, vendar pa se je Etiopija proti koncu drugega tisočletja pred našim štetjem osvobodila egiptovske prevlade.

V drugi polovici osmega stoletja pred našim štetjem je Etiopija celo zavzela Egipt in mu vladala približno 60 let. Torej, čeprav mnogi menijo, da je bil Egipt edini imperij, ki je zrastel v Afriki, to ni res. Eden izmed etiopskih vladarjev osmega stoletja pred našim štetjem, kralj Tirhak, je celo omenjen v Bibliji.

Po biblijskem poročilu se je asirski kralj Senaherib boril proti Libni in hkrati pripravljal napad na Jeruzalem. Nenadoma pa se je razširila novica, da prihaja kralj Tirhak, da bi se boril proti Asircem. (2. kraljev 19:8, 9; Izaija 37:8, 9) Medtem pa asirski viri pravijo, da je bil Tirhak premagan pri Eltekehu. Pol stoletja zatem, ko je Asirija popolnoma podjarmila Egipt, se je etiopska prevlada nad dolino Nila končala. (Nahum 3:8-10; Izaija 20:3-6)

V tistem času je bilo mesto Napata etiopska prestolnica. Toda leta 540 pred našim štetjem se je začela 800-letna prevlada mesta Meroë; toliko časa je bilo glavno mesto imperija. In čeprav je imperij izgubljal na moči in vplivu, je mesto Meroë še vedno pokazovalo določeno mero mogočnosti.

V času rimske prevlade je evangelist Filip pomagal nekemu etiopskemu evnuhu, da je postal kristjan. (Apostolska dela 8:26-29, 38) Biblija poroča, da je ta človek skrbel za zaklade etiopske kraljice Kandake. Izgleda, da je bilo ime Kandaka dodeljeno kot naziv kraljicam, ki so vladale v mestu Meroë. Morda je na mesto Meroë na nek način vplivala tudi krščanska skupščina.

Zaton imperija

Zakaj je potem mesto Meroë padlo v pozabo? Poročila so pičla. Stvari še bolj zapleta dejstvo, da starodavnega kušitskega jezika še vedno niso dešifrirali. Pisava, uporabljana v Meroë, vidna pa je pri vhodih v templje, na palačah in drugih kamnitih predmetih, raztresenih po ruševinah, je edinstvena, čeprav je bila v predhodnem obdobju uporabljena nekoliko spremenjena verzija egipčanskih hieroglifov. Meroitske besede lahko beremo in izgovarjamo, vendar jih na žalost ne moremo razumeti. Zato se moramo v veliki meri opreti na domneve, da bi lahko določili, kaj se je sploh zgodilo.

Morda je vse močnejše kraljestvo Aksum odvzelo mestu Meroë njegovo trgovsko moč, kar je povzročilo propad imperija. Kljub temu je Aksum napadel in uničil mesto Meroë okrog leta 350 našega štetja. Mesto Meroë in ostala mesta v kraljestvu, njihova civilizacija in kultura, so bili postopoma izbrisani iz zgodovine, dokler niso današnje arheološke izkopanine obelodanile njihovo slavno preteklost.

V bližini mesta Meroë je pokrajina polna kupov žlindre, kar priča, da so takrat ljudje poznali skrivnost taljenja železa in so se tega na veliko posluževali. Med ruševinami Meroë so našli železno poljedeljsko orodje in orožje. Mesto Meroë je ležalo na glavni karavanski poti med vzhodom in zahodom in je tako privabljalo na svoje področje mnoge trgovce in karavane. Zaradi dostopa preko etiopskega višavja do Indijskega oceana in do zahodne Afrike, južno od Sahare, je lahko mesto Meroë širilo svoje znanje in vpliv v ostale dele Afrike.

Vendar pa se je mesto Meroë sedaj priključilo seznamu neštetih kraljestev, ki so za kratek čas okusila moč prevlade, potem pa za vselej izginila. Kljub umetniškemu blišču in bogastvu nekega časa, je to mesto sedaj le malo več kot kup ruševin. Brez dvoma pa je to etiopsko mesto pozabljenega blišča vtisnilo neizbrisen pečat na razvoj in razširjanje civilizacije po vsej Afriki.

[Slika na strani 24]

Relief na piramidni grobnici

[Slike na strani 25]

Zgoraj: Ruševine templja v mestu Meroë

Spodaj: Piramide v mestu Meroë

[Zemljevid na strani 25]

(For fully formatted text, see publication)

SUDAN

Meroë

Rdeče morje

EGIPT

SAUDSKA ARABIJA