Ravnati pravično – ključ do poznavanja Boga

 1. Zakaj imamo ljudje čut za pravico?

SKOZI vso zgodovino so bili posamezniki, ki so zasloveli kot borci za pravico. Vendar razmislimo o naslednjem: Pravica nam je tako zelo privlačna zato, ker smo ustvarjeni po Božji podobi. Tudi ti imaš čut za pravico in si želiš, da bi drugi s teboj pravično ravnali, saj si narejen po podobi Boga Jehova, ki mu je pravica »v veselje«. (Jeremija 9:24; 1. Mojzesova 1:27; Izaija 40:14)

2., 3. Zakaj nam lahko knjige dvanajsterih prerokov pomagajo spoznati Jehovovo pravico?

² Različne biblijske knjige omogočajo bralcem vpogled v Božjo pravico. Vendar te bo lahko glede tega še posebej obogatilo preiskovanje knjig dvanajsterih prerokov. V teh knjigah je pravica tako zelo poudarjena, da je neka biblična družba publikacijo, v kateri so zbrane Ozejeva, Amosova in Mihova knjiga, naslovila Justice Now! (Pravica zdaj!). Razmisli denimo o Amosovi spodbudi: »Pravica naj se vali kakor vodovje in pravičnost kakor reka, ki nikoli ne presahne.« Poleg tega bodi pozoren, kaj je Miha postavil na prvo mesto, ko je govoril o tem, kaj smo dolžni delati: »Ali Jehova zahteva od tebe še kaj drugega, razen da ravnaš pravično, ljubiš prijaznost in skromno hodiš s svojim Bogom?« (Amos 5:24; Miha 6:8)

³ Če si torej želimo bolje spoznati Jehova in ga tudi bolje posnemati, enostavno ne moremo spregledati njegove pravice. Pravica je ena glavnih Jehovovih lastnosti, zato ne moremo reči, da poznamo Boga, če te njegove lastnosti ne razumemo in ne ljubimo. Tudi Božji staroveški služabniki so vedeli, da »Jehova ljubi pravico«. (Psalm 33:5; 37:28)

 4. Povej primer, ki pokaže, kako lahko spisi 12 prerokov okrepijo tvoje zaupanje v Božjo pravičnost.

⁴ Prerok Habakuk je v času, preden je Jehova izvršil obsodbo nad Jeruzalemom, vprašal: »Jehova, kako dolgo bom še klical na pomoč?« In dodal: »Postava [je] ohromljena in pravica nikoli ne pride na dan. Hudobni obdaja pravičnega, zato se pravica izkrivlja.« (Habakuk 1:2, 4) Zvesti Habakuk je poznal Jehova iz Svetih spisov, ki so mu bili takrat na voljo, in iz lastnih izkušenj. Zato ni dvomil o tem, da je Bog povsem na strani pravice in da k pravičnemu ravnanju spodbuja tudi druge. Vendar se je spraševal, zakaj Jehova dopušča hudobijo. Bog mu je zagotovil, da bo z zvestimi ravnal pravično. (Habakuk 2:4) Če so lahko bili Habakuk in drugi prepričani, da bo Bog res tako ravnal, imaš ti za to še več razlogov. Zakaj? No, danes je na razpolago celotno Sveto pismo, zato imaš na voljo obsežnejše poročilo o tem, kako je Jehova ravnal v preteklosti oziroma kako je kazal svoje lastnosti, tudi pravico. Tako si na boljšem od staroveških Božjih služabnikov, saj ti vse to gradivo lahko pomaga resnično spoznati Jehova in se prepričati, da je njegova pravica popolna.

 5. Kaj se glede pravice pričakuje od Božjih služabnikov?

⁵ Jehova je po svojih glasnikih Izraelcem prigovarjal, naj ravnajo pravično. (Izaija 1:17; 10:1, 2; Jeremija 7:5–7; Ezekiel 45:9) Še posebej pa jih je na to opozarjal po dvanajsterih prerokih. (Amos 5:7, 12; Miha 3:9; Zaharija 8:16, 17) Vsak, ki bere njihove spise, lahko vidi, da so ljudem polagali na srce, naj ravnajo pravično v vsakodnevnem življenju. Resda nam lahko pouk iz teh 12-ih knjig pomaga v različnih vidikih življenja, vendar bomo v nadaljevanju pregledali samo dve področji, na katerih naj bi Božje staroveško ljudstvo po besedah prerokov kazalo pravičnost. Zatem pa bomo razmislili, kako lahko upoštevamo njihove smernice.

6., 7. Zakaj bi nas moralo zanimati, kako lahko kažemo pravičnost v poslovnih in denarnih zadevah?

⁶ Jezus je rekel: »Človek naj ne živi samo od kruha.« (Luka 4:4; 5. Mojzesova 8:3) Ni zanikal, da potrebujemo kruh – ljudje pač moramo jesti. Za večino med nami to pomeni, da moramo zaslužiti za hrano ali pa mora to delati kdo iz naše družine. Enako je bilo z Božjimi staroveškimi služabniki. Nekateri so se preživljali z opravljanjem lastne dejavnosti, tako da so denimo gojili poljščine ali pa izdelovali oblačila, pohištvo ali kuhinjske posode. Drugi so bili delodajalci: najemali so ljudi, da so pri njih želi oziroma mleli žito, izdelovali oljčno olje ali vino. Spet drugi so bili trgovci, ki so kupovali in prodajali dobrine. Nekateri pa so se preživljali z opravljanjem storitev, na primer s popravljanjem streh, igranjem na glasbila itn. (2. Mojzesova 35:35; 5. Mojzesova 24:14, 15; 2. kraljev 3:15; 22:6; Matej 20:1–8; Luka 15:25)

⁷ Ali si opazil kakšne podobnosti med njihovim življenjem in tvojim (oziroma življenjem tvojih prijateljev in sorodnikov)? Resda se današnje delo v tehničnih podrobnostih lahko razlikuje od nekdanjega, toda ali se ne strinjaš, da je Božji pogled na pravičnost v takšnih zadevah enak kakor v preteklosti? Jehova je s sporočili, ki jih je dal po dvanajsterih prerokih, pokazal, da na teh področjih življenja od svojega ljudstva pričakuje poštenost. Medtem ko bomo v nadaljevanju pregledali nekaj primerov, razmisli, kako bi lahko sam posnemal Božjo pravico. (Psalm 25:4, 5)

8., 9. a) Zakaj je bila obsodba, izrečena v Malahiju 3:5, še posebej resna? b) H kakšnemu uravnovešenemu pogledu na zaposlitev in delo nas spodbuja Biblija?

⁸ Bog je po Malahiju objavil: »Prišel vas bom sodit in bom postal hitra priča zoper čarovnike, zoper prešuštnike, zoper tiste, ki prisegajo po krivem, zoper tiste, ki goljufajo najetega delavca pri plači [. . .], mene pa se ne bojijo.« (Malahija 3:5) Da, Jehova je obsodil ljudi, ki so z zaposlenimi oziroma najetimi delavci ravnali nepravično. Kako resno je bilo to v njegovih očeh? No, izkoriščanje delavcev je uvrstil med takšne slabe stvari, kot so spiritizem, prešuštvo in laganje. Kristjani vemo, kako bo Bog sodil nečistnikom, tistim, ki se ukvarjajo s spiritizmom, in lažnivcem. (Razodetje 21:8)

⁹ Ljudje, ki so kršili moralna merila v poslovnih odnosih, niso le ravnali v nasprotju s človeško pravico, temveč tudi v nasprotju z Jehovovo pravico. Bog je rekel, da bo zaradi nepoštenega ravnanja »tistih, ki goljufajo najetega delavca pri plači,« prišel sodit ljudstvo. Od delodajalcev seveda ni zahteval, da ustrežejo vsaki kaprici zaposlenega ali skupine delavcev. Iz Jezusove ponazoritve o človeku, ki je najel delavce za svoj vinograd, lahko vidiš, da je imel delodajalec pravico določiti višino plačila in delovne pogoje. (Matej 20:1–7, 13–15) Zanimivo je, da so bili v tej ponazoritvi vsi delavci glede na dogovor plačani »en denarij na dan«, pa naj so delali cel dan ali ne. Opazimo pa lahko tudi, da se delodajalec ni zatekal k nepoštenosti, da bi na račun delavcev več zaslužil. (Jeremija 22:13)

10. Zakaj nam ne bi smelo biti vseeno, kako ravnamo z ljudmi, ki so zaposleni pri nas?

¹⁰ Morda vodiš lastno podjetje in imaš zaposlene delavce, ali pa občasno najameš koga, da opravi določeno delo. Ali plača, ki jo daješ svojim delavcem, način, kako jih izplačuješ, in to, kar od njih pričakuješ, ustreza Jehovovim pravičnim merilom glede na zapis v Malahiju 3:5? O tem je dobro razmisliti, saj problem nepoštenega ravnanja z zaposlenimi obravnavajo tudi Krščanski grški spisi. Učenec Jakob je nepoštene delodajalce vprašal: »Ali vam [Jehova] ne nasprotuje?« (Jakob 5:1, 4, 6) Povsem upravičeno lahko sklenemo: Tisti, ki »goljufajo najetega delavca pri plači«, v resnici ne poznajo Jehova, saj ne posnemajo njegove pravice.

11., 12. a) Na katero nepošteno ravnanje opozarja Ozej 5:10? b) Kako lahko upoštevaš načelo, zapisano v Ozeju 5:10?

¹¹ Sedaj pa si preberi, zakaj Jehova ni bi zadovoljen z nekaterimi veljaki v Ozejevih dneh: »Judovi knezi so postali kakor tisti, ki prestavljajo mejnike. Nanje bom izlil svoj srd kakor vodo.« (Ozej 5:10) Kaj napačnega so počeli, zaradi česar so bili obsojeni? Običajen judovski kmet se je preživljal s pridelkom svoje zemlje, katere meje je imel označene s kamni ali količki. Če je kdo prestavil te mejnike, je skrčil kos njegove zemlje in ga s tem prikrajšal – ga tako rekoč oropal – za nekaj pridelka, od katerega je živel. Ozej je judovske kneze, ki bi morali skrbeti za to, da v deželi vlada pravica, primerjal z ljudmi, ki so drugim prestavljali mejnike. (5. Mojzesova 19:14; 27:17; Job 24:2; Pregovori 22:28)

¹² Danes bi se lahko nekateri, ki se ukvarjajo s prodajo nepremičnin, kdaj znašli v skušnjavi, da bi tako rekoč prestavili mejnike in s tem prevarali kupce. Toda načelo, ki smo ga obravnavali, velja tako za trgovce, delodajalce, zaposlene kot tudi stranke – za vse, ki so sklenili pogodbo ali dogovor. Morda ti je znano, da nekateri v poslovnem svetu neradi zapišejo dogovore, ker imajo v mislih, da bodo tako pozneje lažje naredili manj, kakor je bilo dogovorjeno, ali pa da bodo lahko postavili nove zahteve. Drugi naredijo pisno pogodbo, vendar v drobnem tisku pripišejo podrobnosti, s katerimi v lastno korist spremenijo določila pogodbe in s tem nepošteno oškodujejo drugo pogodbeno stranko. Kaj meniš, ali kdo, ki tako ravna (bodisi da je trgovec ali njegova stranka, delodajalec ali delavec), res pozna Boga pravice? Jehova je dal v svojo Besedo zapisati: »Ne prestavljaj starega mejnika [sirot] [. . .]. Njihov Odkupitelj je močan; on se bo zavzel zanje v pravdi proti tebi.« (Pregovori 23:10, 11; Habakuk 2:9)

13. Kakšne krivice so se dogajale med Božjim staroveškim ljudstvom, kot je to opisano v Mihu 6:10–12?

¹³ V Mihu 6:10–12 pa v zvezi s pravico piše še naslednje: »Ali so v hiši hudobnega še zakladi, ki si jih je pridobil s hudobnostjo, in premajhna mera, ki je vredna obsodbe? Ali sem lahko čist s krivično tehtnico in vrečo, v kateri so varljive uteži? Kajti [. . .] njegovi prebivalci govorijo laži in imajo zvijačen jezik v svojih ustih.« Resda danes mehanskih tehtnic z utežmi ne uporabljamo več toliko kakor nekdaj. Vendar nam je vseeno jasno, kaj je Miha hotel povedati. V tistih dneh so trgovci in drugi poslovni ljudje goljufali; ljudi so varali z nestandardnimi utežmi in merami. Bog je takšne posameznike, ki so imeli »zvijačen jezik v svojih ustih« in so nepošteno poslovali, označil kot hudobne. (5. Mojzesova 25:13–16; Pregovori 20:10; Amos 8:5)

14. Kakšnega nepoštenega ravnanja, ki je danes povsem običajno, se bomo ogibali, če upoštevamo Mihovo svarilo?

¹⁴ Ali Mihove besede glede varljivih uteži in mer vplivajo na to, kako ravnaš na delovnem mestu, bodisi da vodiš lastno podjetje ali obrt bodisi da si sam pri kom zaposlen? Dobro je, da preiščeš svoje ravnanje, saj se danes stranke goljufa na nešteto načinov. Nekateri brezvestni gradbeniki denimo v zmes za beton vmešajo manj cementa, kot je to običajno oziroma predpisano z zakonom. Kak mojster lahko na mestih, za katera ve, da bodo ostala skrita, uporabi cenejše materiale od tistih, za katere je dobil denar. Nekateri trgovci prodajajo rabljene izdelke, kot da bi bili povsem novi. Mogoče si slišal še za kakšne druge nepoštene metode, s katerimi skušajo ustvariti večji dobiček. Ali te kdaj mika, da bi jih uporabil? V neki nedavno objavljeni knjigi, ki govori o tem, kako zaščititi svojo zasebnost, je glede Jehovovih prič omenjeno, da »verjamejo, da jih Stvarnik opazuje, in večina od njih bi raje umrla, kakor pa kradla«. V njej še piše: »Po njih precej povprašujejo podjetja, kjer poslujejo z velikimi vsotami denarja.« Zakaj? Ker pravi kristjani vedo, da Jehova od njih pričakuje pravično ravnanje – tudi v poslovnih in denarnih zadevah. (Miha 6:8)

15., 16. Kako so voditelji v Mihovih dneh ravnali z ljudstvom?

¹⁵ Knjige dvanajsterih prerokov odkrivajo, da se je v nekaterih obdobjih močno zapostavljalo pravico. Tisti, ki so bili na oblasti, bi morali biti glede pravice zgledni, vendar niso bili takšni. (2. Mojzesova 18:21; 23:6–8; 5. Mojzesova 1:17; 16:18) Miha jih je rotil: »Poslušajte, prosim, Jakobovi poglavarji in vladarji Izraelove hiše. Ali ni vaša dolžnost poznati pravico? Vi sovražite to, kar je dobro, in ljubite to, kar je slabo. Ljudem odirate kožo in jim trgate meso s kosti.« (Miha 3:1–3; Izaija 1:17)

¹⁶ Te besede so morale šokirati ljudi, ki so dobro poznali življenje na podeželju. Pastir je občasno ostrigel ovce, za katere je skrbel in jih varoval. (1. Mojzesova 38:12, 13; 1. Samuelova 25:4) Toda »vladarji Izraelove hiše«, ki bi morali »poznati pravico«, so Božje ljudstvo – ovce Božje paše – izkoriščali, jim tako rekoč odirali kožo, trgali meso in lomili kosti. (Psalm 95:7) V naslednji ponazoritvi z življenja na podeželju je Miha primerjal kneze, ki so sodili »za nagrado«, z bodičevjem oziroma trnasto živo mejo. (Miha 7:3, 4) Predstavljaj si, da hodiš skozi področje, posejano z bodičevjem in trnastim grmovjem. Verjetno bi se pošteno opraskal in si raztrgal oblačila. Ta ponazoritev kaže, kako je Božje ljudstvo trpelo zaradi voditeljev. Namesto da bi ti s svojimi brati ravnali pravično, so bili podkupljivi in jih varali. (Miha 3:9, 11)

17. Kakšni so bili voditelji Božjega ljudstva glede na Zefanija 3:3?

¹⁷ Zefanija je rekel nekaj podobnega: »Njegovi knezi sredi njega so bili rjoveči levi. Njegovi sodniki so bili večerni volkovi, ki so do jutra že oglodali vse kosti.« (Zefanija 3:3) Ali si lahko predstavljaš, da so bili voditelji Božjega ljudstva podobni roparskim levom in se niso prav nič menili za pravičnost? Ali si lahko zamisliš, da so bili takrat sodniki kakor nenasitni sestradani volkovi, ki so ponoči požrli vse, tako da so proti jutru ostale samo še kosti? Le kako bi v takšnem okolju lahko vladala pravica? Voditelji, ki so prežali na ljudi, namesto da bi zanje skrbeli, so namreč pravico povsem raztrgali.

18. Kako bi morali z Božjim ljudstvom ravnati izraelski sodniki?

¹⁸ Ti voditelji Bogu posvečenega naroda očitno niso poznali Boga. Če bi ga, bi ubogali besede iz Zaharija 8:16: »To pa je tisto, kar naj bi delali: Govorite resnico drug z drugim. Pri mestnih vratih sodite po resnici in izrekajte sodbo miru.« Izraelski starešine, ki so se zbirali pri mestnih vratih in obravnavali sodne zadeve, ne bi smeli dovoliti, da bi jih pri tem vodil prvi vtis ali osebno mnenje, temveč Božji pogled na stvari. (5. Mojzesova 22:15) Jehova jih je posvaril pred tem, da bi bili pristranski, tako da bi na primer dajali prednost bogatim ali vplivnim. (3. Mojzesova 19:15; 5. Mojzesova 1:16, 17) Sodniki bi si morali prizadevati ponovno vzpostaviti mirne odnose med nasprotnima stranema in tako izrekati »sodbo miru«.

19., 20. a) Zakaj lahko rečemo, da nasveti 12 prerokov veljajo tudi za krščanske starešine? b) Kako lahko starešine kažejo, da poznajo Jehova in njegovo pravico?

¹⁹ Apostol Pavel je citiral del vrstice iz Zaharija 8:16, ko je pisal sokristjanom. (Efežanom 4:15, 25) Zato je jasno, da svarila in nasveti dvanajsterih prerokov glede pravice veljajo tudi za današnjo krščansko občino. Starešine oziroma nadzorniki bi morali biti zgled v tem, da poznajo Jehova in ga posnemajo v pravičnosti. V Izaiju 32:1 najdemo glede njih naslednje spodbudne besede: »Knezi bodo vladali po pravici.« Kakšne praktične napotke za starešine lahko najdemo v svarilih in nasvetih, zapisanih v knjigah dvanajsterih prerokov?

²⁰ Krščanski starešine bi morali imeti jasno pred očmi svetopisemsko resnico in to, kako na stvari gleda Jehova. To naj bi bila tudi podlaga za njihove odločitve, tako da ne bi dajali prednosti lastnemu mnenju ali občutku. Sveto pismo priznava, da so lahko nekateri primeri težavnejši, taki, ki zahtevajo več časa za pripravo oziroma osebno raziskovanje po Bibliji in publikacijah z modrimi nasveti zvestega in preudarnega sužnja. (2. Mojzesova 18:26; Matej 24:45) Kadar si starešine tako zelo prizadevajo, je verjetneje, da bodo sovražili to, kar je slabo v Božjih očeh, in ljubili to, kar je v njegovih očeh dobro. To jim bo pomagalo, da bodo dali »pravici prostor pri mestnih vratih« in upoštevali nasvet: »Sodite pravično, po resnici.« (Amos 5:15; Zaharija 7:9)

21. Zakaj bi se starešine morali varovati pristranskosti in kdaj bi se lahko znašli v skušnjavi, da bi bili pristranski?

²¹ Celo starešinu, ki ima svetopisemsko znanje, bi se lahko zgodilo, da bi bil pri sojenju nekoliko pristranski. Malahija je bil ogorčen nad tem, da so duhovniki, ki bi morali biti vir znanja, »pristransko uveljavljali postavo«. (Malahija 2:7–9) Le kako se je lahko to dogajalo? Miha je dejal, da so nekateri poglavarji sodili za podkupnino in duhovniki poučevali za plačilo. (Miha 3:11) Ali bi se lahko kaj podobnega zgodilo starešinu? Kaj, če je bil posameznik, s katerim ima starešina sedaj opravka, z njim v preteklosti velikodušen, oziroma kaj, če meni, da bo morda imel od njega koristi v prihodnosti? Morda pa je v zadevo vpleten kdo od njegovih ali ženinih sorodnikov. Ali bodo prevladale družinske vezi ali duhovna načela? Nepristranskost starešina se lahko znajde na preizkušnji takrat, ko mora sodelovati pri obravnavanju kakega resnega greha ali pa pri presojanju, ali nekdo ustreza svetopisemskim pogojem za dodatne službene prednosti v občini. (1. Samuelova 2:22–25, 33; Apostolska dela 8:18–20; 1. Petrovo 5:2)

22. a) Za kaj so odgovorni starešine, kar se tiče pravice? b) Katere bogovšečne lastnosti bi starešine morali še kazati, ko imajo opravka s posamezniki, ki so grešili?

²² Ko kdo resno greši, duhovni pastirji ukrepajo, da bi občino obvarovali nevarnih, pokvarjenih vplivov. (Apostolska dela 20:28–30; Titu 3:10, 11) Vendar če se grešnik iskreno kesa, ga skušajo »naravnati v duhu blagosti«. (Galačanom 6:1) Do skesanega niso hladni, temveč si prizadevajo upoštevati nasvet: »Sodite pravično, po resnici. Med seboj si izkazujte srčno dobrotljivost in usmiljenje.« (Zaharija 7:9) Predpisi, ki jih je v starem Izraelu dal Jehova glede obravnavanja sodnih zadev, odsevajo njegovo pravico in usmiljenje. V mnogih primerih so imeli postavljeni sodniki nekoliko svobode, tako da so lahko izkazali usmiljenje – odvisno pač od okoliščin in stališča posameznika, ki je grešil. Podobno si morajo krščanski nadzorniki prizadevati, da sodijo »pravično, po resnici« ter da izkazujejo »srčno dobrotljivost in usmiljenje«. S tem namreč kažejo, da zares poznajo Jehova.

23., 24. a) Kako lahko starešine izrekajo »sodbo miru«? b) Do kakšnega sklepa glede pravičnega ravnanja so ti pomagali priti dvanajsteri preroki?

²³ Spomnimo se, da smo v Zahariju 8:16 brali: »Pri mestnih vratih sodite po resnici in izrekajte sodbo miru.« Kakšen je torej cilj starešin? »Sodba miru.« Tudi v času apostolov je med kristjani prihajalo do nesoglasij oziroma sporov. Pavel je moral pomagati Evodiji in Sintihi, in podobno morajo današnji starešine morda pomagati sokristjanom. (Filipljanom 4:2, 3) Iskreno naj bi si prizadevali izrekati »sodbo miru« – pomagati sprtim bratom in sestram obnoviti medsebojni mir. S svetopisemskimi nasveti in s tem, kako svetujejo, bi morali prispevati k miru v občini in miru z Bogom. Tako kažejo, da resnično poznajo Jehova in njegovo pravico.

²⁴ V tem poglavju smo obravnavali dve področji, iz katerih se jasno vidi, kako pomembno je, da v vsakdanjem življenju upoštevamo nasvete dvanajsterih prerokov glede pravičnega ravnanja. Kako zelo smo blagoslovljeni, če vsi – tako mi, kot tudi drugi okoli nas – ravnamo pravično!