Še naprej se boj Jehove
»‚Jaz sem veliki Kralj,‘ je dejal Jehova nad vojskami, ‚in moje ime bo narode navdajalo s strahom.‘« – MALAHIJA 1:14, NS
1., 2. a) Kakšno prepričljivo sporočilo vsebuje Malahijeva knjiga? b) Kakšen pouk posredujejo uvodne besede Jehovinega sporočila?
»PROGLAS – Beseda Jehovina Izraelu po Malahiju.« (Malahija 1:1, NS) S to kratko, vznemirljivo izjavo se pričenja biblijska knjiga Malahija. V Bibliji se s proglasom pogosto javno ožigosa hudobijo. To gotovo velja v primeru Malahijeve knjige, ki vsebuje neposredno in prepričljivo sporočilo za izraelski narod. Naše pregledovanje bo poudarilo potrebo po tem, da se še naprej bojimo Jehove in da ga ljubimo.
2 Prvi dve vrstici knjige dajeta poučni nasvet. Svojim poslušalcem Jehova zagotavlja, da jim želi pomagati: »‚Ljubil sem vas,‘ pravi Jehova.« Kako pomirjevalen, prisrčen uvod za iskrene pripadnike prestopniškega Izraela. Sporočilo se nadaljuje: »Vi pa pravite: ‚V čem si nas ljubil?‘ ‚Ni li Ezav brat Jakobov?‘ govori Jehova, ‚a ljubil sem Jakoba, Ezava pa sem sovražil ter sem naredil njegove gore v puščavo in dal njegovo dediščino šakalom v pustinji.‘« (Malahija 1:2, 3)
3. Zakaj je Jehova ljubil Jakoba in sovražil Ezava?
3 Zakaj je Jehova ljubil Jakoba in kasneje tudi njegove potomce, Izraelce? Zato, ker se je Jakob bal Boga in je spoštoval svoje bogaboječe starše. Ezav pa je bil sebičen in se ni bal Boga. Prav tako ni spoštoval svojih staršev, ki so imeli od Boga dano, naravno pravico, na osnovi katere so pričakovali, da jim bo pokoren. Jehova je upravičeno ljubil Jakoba in sovražil Ezava. To je opozorilo za nas. Paziti moramo, da ne bi nikoli izgubili strahu pred Bogom in bi postali pridobitneži kot Ezav, ki je gledal le, kako bi zadovoljil svoje mesene želje. (1. Mojzesova 26:34, 35; 27:41; Hebrejcem 12:16)
4., 5. a) Kako je življenjska pot Jakoba in Ezava vplivala na njune potomce? b) Kako bi to moralo vplivati na Izraelce?
4 Jakobov način življenja je prinesel blagoslove njegovim potomcem, Ezavov pa je njegovim potomcem, Edomcem, prinesel ravno nasprotno. Edomci niso uživali Jehovinega blagoslova. Namesto tega so si s svojim hudobnim nasprotovanjem Božjemu zaveznemu ljudstvu, nakopali Jehovino mržnjo. Preplavile so jih Nebukadnezarjeve vojske in pozneje Arabci. Po Jehovini prerokbi so Edomci kot narod nazadnje izginili. (Obadija 18)
5 Božja sodba proti Edomu se je pričela še pred Malahijevimi dnevi. Kako bi to moralo vplivati na Izraelce? Jehova jim je dejal: »Vaše oči bodo to videle in porečete: ‚Velik je Jehova tudi preko Izraelove meje!‘« (Malahija 1:5) Skozi vsa stoletja je Izrael na »svoje oči« opazoval, kako je Jehova ljubil svoj narod.
Naša dejanja bodo odkrila, če se bojimo boga
6. Česa je Jehova obtožil Izraelce?
6 Proglas se nadaljuje: »‚Sin spoštuje očeta in hlapec gospodarja. Ako sem torej oče, kje je moja čast? Ako sem Gospod, kje je moj strah?‘ pravi Jehova nad vojskami vam, o duhovniki, ki zaničujete moje ime.« (Malahija 1:6; 2. Mojzesova 4:22, 23; 5. Mojzesova 32:6) Tako kot oče svoje otroke, je Jehova Izraelce grajal, skrbel zanje in jih ščitil. Kaj je upravičeno pričakoval v zameno? Da ga bodo spoštovali in se ga bali. Narodu niti duhovnikom to ni uspelo, ampak so pokazali nespoštovanje do Jehovinega imena in ga zaničevali. Postali so »odpadli sinovi«. (Jeremija 3:14, 22, EI; 5. Mojzesova 32:18–20; Izaija 1:2, 3)
7. Kaj so Izraelci menili o tej obtožbi in kaj jim je Jehova odgovoril?
7 Izraelci so vprašali: »V čem smo zaničevali tvoje ime?« Jehova jim je prepričljivo odvrnil: »‚Oskrunjeni kruh darujete na oltarju mojem.‘ Vendar govorite: ‚S čim smo te oskrunili?‘ S tem, da pravite: ‚Miza Jehovina se sme prezirati.‘ In ko prinašate v dar slepo žival, ni nič hudega; in ko prinašate hromo in bolno, tudi ‚ni nič hudega‘. Prinesi pa to deželnemu oblastniku svojemu! Mu li bodeš ugoden? Ali se ozre nate? pravi Jehova nad vojskami.« (Malahija 1:6–8)
8. Kaj so odkrivala dejanja Izraelcev?
8 Zamislimo si lahko Izraelca, ki pregleduje svojo čredo in potuhnjeno izbere slepo ali pohabljeno žival, da bi jo daroval Jehovi. Tako se pretvarja, da daruje žrtev, vendar sebično zadrži najboljši del črede zase. Česa takega si ne bi upal narediti oblastniku! Toda Izraelci so to delali Jehovi – kakor da on ne bi mogel videti njihovega spletkarjenja in varanja. Jehova jih je lahko upravičeno vprašal: »Kje je moj strah?« Z besedami so morda zatrjevali, da se bojijo Jehove, toda njihova dejanja so jasno govorila drugače. (5. Mojzesova 15:21)
9. Kako so duhovniki reagirali na postopke ljudi?
9 Kako so duhovniki gledali na te odvratne žrtve? Govorili so, da to »ni nič hudega«. Opravičevali so podlo ravnanje Izraelcev. Tako so tudi izgnanci, čeprav so po vrnitvi iz Babilona goreče želeli obnoviti pravo čaščenje, kasneje postali brezbrižni, ponosni in hinavski. Niso se več bali Jehove. Tako je njihov tempelj postal predmet zasmehovanja, praznovali pa so le iz navade. (Malahija 2:1–3; 3:8–10)
10. a) Kakšne žrtve Jehova želi danes? b) Kdaj edino bo Jehova priznal našo žrtev?
10 Nekateri bodo morda ugovarjali: ‚To se nas ne tiče; mi ne žrtvujemo živalskih žrtev.‘ Vendar tudi mi žrtvujemo – drugačne žrtve. Upoštevaj Pavlov nujni poziv: »Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno daritev!« (Rimljanom 12:1, NS) Žrtev, ki jo Jehova danes zahteva, si ti! Se pravi, tvoja energija, tvoje imetje in sposobnosti. Našo žrtev bo priznal le, če mu bomo dali najboljše. Če bomo Jehovi ponudili ostanke, podobne pohabljenim, bolnim žrtvam, bo to gotovo vplivalo na naš odnos z njim.
11. Kako bi se moral vsak predani služabnik Jehove temeljito preiskati?
11 Čeprav bodo nekateri dejali, da »ni nič hudega«, pa mi vemo, kaj Jehova misli o tem. Zato skrbno preiščimo naše »žrtve« »svete službe«, sem spadajo oznanjevanje, osebno preučevanje, molitev in obiskovanje sestankov. Ali si prepričan, da Jehovi ponujaš najboljše ali pa meniš, da so dovolj ostanki? Obstoja nevarnost, da se nekdo ob koncu tedna v tolikšni meri preda zabavi ali sprostitvi, da nima časa in ne moči za oznanjevanje dobre vesti Kraljestva in obiskovanje sestankov. Naš celotni način življenja, naše vsakdanje življenje, tudi stališča in nagibi, bi morali biti povezani z žrtvijo, ki jo prinašamo Jehovi. Naj bo ta žrtev le najboljše!
Prepoznati tiste, ki se bojijo Jehove
12. Kakšen nasvet nam je dan?
12 »In sedaj«, pravi prerokba, »prosite blagovoljnosti Boga mogočnega, da nam bodi milosten.« (Malahija 1:9) Jehova je spodbudil Izraelce naj delajo, kaj je prav, naj kažejo pravilen strah pred Bogom in mu darujejo, kar zasluži. Tudi mi moramo danes enako delati Božjo milost ali naklonjenost lahko pridobimo in ohranimo le, če bomo živeli po Jehovinih zahtevah.
13. a) V kakšno zanko se lahko ujamemo, če se ne bojimo Jehove? b) Kako je pohlep vplival na izraelske duhovnike?
13 Če se ne bi pravilno bali Boga, bi mu morda služili le iz navade in zaradi sebičnih koristi. Upoštevaj, kaj je Jehova rekel izraelskim duhovnikom glede njihove službe v templju: »‚O da bi bil kdo med vami, ki bi zaprl vrata, da ne bi več zaman zažigali ognja na mojem oltarju! Nimam veselja z vami govori Jehova nad vojskami, ‚ne maram daritev iz vaših rok‘.« (Malahija 1:10, EI) Seveda, duhovniki so opravljali svoje dolžnosti v templju, zaklepali so vrata svetišča, prižigali ogenj na oltarjih. Vendar tega niso delali zastonj. Pričakovali so miloščino in podkupnino od Izraelcev, ki so prišli žrtvovat v tempelj. Jehovi to ni bilo všeč, kot ga danes ne veseli služenje iz povsem sebičnih koristi. To se mu gnusi.
14. Zakaj moramo vedno paziti, da ne bi postali pohlepni?
14 Tudi danes moramo paziti, da ne bi bili sebični in pohlepni. Sveto pismo nas vedno znova svari pred pohlepom in pravi, da Bog pohlepnim ljudem ni naklonjen. (1. Korinčanom 6:10; Efežanom 5:5) Ljubezen in strah do Jehove naj bi povzročila, da mu bomo vedno služili brez želje po sebičnem dobičku. Hitro bi morali izkoreniniti vse takšne težnje, ki bi se pojavile v našem srcu. Starešine in pomočnike se še posebej opozarja, naj ne bodo »pohlepni za nepoštenim dobičkom«. (Titu 1:7, NS; 1 Timoteju 3:8; 1. Petrov 5:2) Nekateri se morda namenoma družijo le z brati, ki jim lahko pomagajo v gmotnem pogledu, zaradi tega so potem pristrani in ne morejo svetovati takšnim osebam. Nikoli ne bi smeli postati podobni pohlepnim izraelskim duhovnikom, ki so pričakovali miloščino in podkupnino od svojih rojakov, Izraelcev.
15. a) Kako je Malahija naznanil, da bodo povsod na zemlji ljudje, ki se bojijo Jehove? b) Kateri drugi biblijski stavki potrjujejo to dejstvo?
15 Če bi Jehova danes vprašal: »Kje je moj strah?« — ali bi lahko katero ljudstvo odgovorilo: ‚Mi se te bojimo‘? Seveda! Kdo? Jehovine zveste priče, ki jih najdemo v vseh delih zemlje. Ta mednarodna skupina ljudi in njihovo delo, je bilo napovedano v Malahiji 1:11: »‚Kajti od sončnega vzhoda do zahoda bode moje ime veliko med poganskimi narodi; in ... darovalo [se bo] ... mojemu imenu ... čisto darilo; zakaj moje ime bode veliko med poganskimi narodi,‘ pravi Jehova nad vojskami.« (Glej tudi Psalm 67:7; Izaija 33:5, 6; 59:19; Jeremija 32:39, 40.)
16. Kaj vse pomeni izraz od sončnega vzhoda do zahoda in kako se je to spolnilo?
16 Kako vešče Malahija tukaj pripoveduje o velikem delu, ki se danes opravlja z oznanjevanjem dobre vesti po vsej zemlji. (Matej 24:14; Razodetje 14:6, 7) Izraz od sončnega vzhoda do zahoda pomeni v zemljepisnem smislu – od vzhoda do zahoda. Vseeno na kateri kraj zemlje danes pogledamo, povsod najdemo ljudi, ki se bojijo Jehove in izvajajo njegovo voljo. Izraz od sončnega vzhoda do zahoda pa lahko pomeni tudi – celi dan. Da, služabniki, ki se bojijo Boga, ga neprestano slavijo. Kot je Jehova obljubil, so tisti, ki se ga resnično boje, razglasili njegovo ime po vsej zemlji. (2. Mojzesova 9:16; 1. Letopisi 16:23, 24; Psalm 113:3)
Ohraniti pravilen strah pred Bogom
17. Kakšne so lahko posledice, če ne spoštujemo dovolj Jehove in se ga prenehamo bati?
17 Čaščenje in služenje postane breme tistim, ki ne spoštujejo in se ne bojijo Jehove. Izraelcem je Jehova rekel: »Vi [me] oskrunjate s tem, da govorite: ‚Miza Jehovina je onečiščena, in jed, ki se dobi z nje, se sme prezirati.‘ In pravite: ‚Glej, koliko truda je pri njej!‘« (Malahija 1:12, 13) Enako je lahko res v sodobnem času. Tistim, ki se ne boje več Jehove, postanejo sestanki, oznanjevanje in druge krščanske dejavnosti, breme.
18. Kaj se občasno dogaja nekaterim Božjim služabnikom sodobnega časa?
18 Upoštevaj, kako so bili takšni opisani v Stražnem stolpu od 1. januarja 1937 (v angl.): »Prednost služenja in prinašanja sadov Kraljestva drugim, kot je to zapovedal Gospod, je nezvestim postala utrujajoča ceremonija in navada, ki jim ne ponuja nobene možnosti, da bi pri ljudeh uživali ugled. Takšnim, ki mislijo, da so nekaj pomembnega, je oznanjevanje in predstavitev dobre vesti ljudem od hiše do hiše v tiskani obliki, preveč ponižujoče. Ne veseli jih ... Zatorej so govorili in še govorijo: ‚Pri tem oddajanju knjig gre zgolj za prodajo. To je pač nadležna naloga!‘« Celo danes se občasno pojavijo posamezniki, ki jim oznanjevanje postane naporno in obiskovanje sestankov utrudljivo. Do tega lahko pride, če se nič več ne bojimo Boga, tedaj ga tudi nič več ne ljubimo.
19. Kako lahko še naprej dokazujemo, da cenimo Jehovine priprave?
19 Če bomo ohranili strah pred Jehovo, nam bo to pomagalo, da bomo ponižni in bomo vedno cenili vse, kar je storil za nas. Vseeno če smo na majhnem sestanku v nekem stanovanju ali pa na velikem zboru več deset tisoč prisotnih na kakšnem stadionu, vedno smo hvaležni Jehovi za prednost, da smo lahko skupaj z našimi krščanskimi brati. Našo hvaležnost bomo pokazali s prisotnostjo in tako, da bomo druge spodbujali k »ljubezni in dobrim delom« s spodbudnim pogovorom in komentiranjem na sestankih. (Hebrejcem 10:24, 25) Če dobimo prednost, da sodelujemo v programu sestanka, ne bomo s pripravo čakali do zadnje minute in šele potem ihtavo iskali ustrezne misli. Na takšno nalogo nikoli ne glej kot na nekaj navadnega. To so prednosti in z načinom, kako poskrbimo zanje, pokažemo, koliko spoštujemo Jehovo in se ga bojimo.
20. a) Česa ne smemo nikoli pozabiti? b) Do kakšnega zaključka smo prišli?
20 Kako žalosten je izid za tiste, ki so izgubili svoj strah pred Bogom! Premalo cenijo nezasluženo prednost – zaupen odnos z vesoljnim Suverenom. »‚Jaz sem velik Kralj,‘ je dejal Jehova nad vojskami, ‚in moje ime bo narode navdajalo s strahom.‘« (Malahija 1:14, NS; Razodetje 15:4) Tega nikoli ne bi smeli pozabiti. Vsakdo med nami naj misli kot psalmist, ki je dejal: »Tovariš sem vsem, ki se te boje.« (Psalm 119:63) Ko smo pregledali te zadeve, smo gotovo prišli do istega zaključka kot Salomon, ko je dejal: »Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.« (Propovednik 12:13, 14)
Pouk iz Malahijeve knjige
◻ Zakaj so se Izraelci morali bati Jehove?
◻ Kako naša dejanja odkrivajo, ali se resnično bojimo Jehove?
◻ Kaj dokazuje, da se povsod po svetu nahajajo ljudje, ki se bojijo Jehove?
◻ Zakaj moramo ohraniti pravilen strah pred Bogom?
Poudarjeno besedilo na strani 15]
Od sončnega vzhoda do zahoda bo Jehovino ime veliko