Jehovov blagoslov bogati

»Jehovov blagoslov je ta, ki bogati in ne dodaja nobene bolečine.« (PREGOVORI 10:22, NW)

1.–3. Kaj bi morali glede gmotnega bogastva vsi priznati, čeprav so mnogi zaskrbljeni za gmotne reči?

SO LJUDJE, ki neprestano govorijo o denarju oziroma o tem, kako jim ga manjka. Na žalost imajo zadnja leta kaj govoriti. Gospodarska recesija je 1992. leta zajela celo premožen Zahod. Navadni pa tudi vodilni delavci ostajajo brez dela. Mnogi se sprašujejo, ali bodo sploh še kdaj doživeli trajno blaginjo.

² Ali je napačno skrbeti za lastno gmotno blaginjo? Ne, dokler je to zmerno. Glede bogastva pa moramo takoj priznati temeljno resnico, da smo vse gmotne stvari dobili od Stvarnika. On je »pravi Bog, Gospod, . . . ki je razprostrl zemljo z njenim rastlinstvom, dal dihanje ljudstvu na njej in duha hodečim po njej« (Izaija 42:5).

³ Čeprav Jehova ni vnaprej določil, kdo bo bogat in kdo reven, smo vsi odgovorni za to, kako rabimo »zemljo z njenim rastlinstvom«. Če s svojim bogastvom gospodujemo nad drugimi, bomo za to morali pred Jehovom polagati račun. Vsakdo, ki namesto Jehovu sužnjuje bogastvu, bo spoznal, da ,kdor zaupa v svoje bogastvo, propade‘ (Pregovori 11:28; Matej 6:24; 1. Timoteju 6:9). Če v srcu nismo podložni Jehovu, nam tudi gmotna blaginja ne bo nič pomagala (Pridigar 2:3-11, 18, 19; Luka 16:9).

Najpomembnejša blaginja

 4. Zakaj je duhovna blaginja boljša od gmotnega obilja?

⁴ Biblija piše poleg gmotne blaginje tudi o duhovni. Ta je seveda boljša (Matej 6:19-21). Duhovna blaginja omogoča osrečujoč odnos z Jehovom, ki lahko traja večno (Pridigar 7:12). Poleg tega duhovno bogati Božji služabniki niso prikrajšani za koristne gmotne blagoslove. V novem svetu bo duhovno bogastvo povezano z gmotno blaginjo. Zvesti bodo uživali gmotno varnost, za katero se jim ne bo treba na vse kriplje boriti ali žrtvovati zdravja in sreče, kar se danes tolikokrat dogaja (Psalm 72:16; Pregovori 10:28; Izaija 25:6-8). Spoznali bodo, da »Jehovov blagoslov« na vsak način bogati in »ne dodaja nobene bolečine« (Pregovori 10:22, NW).

 5. Kaj je Jezus obljubil glede gmotnih reči?

⁵ Tisti, ki cenijo duhovne reči, so celo danes glede gmotnih stvari razmeroma mirni. Resda delajo, da bi plačali račune in prehranili svojo družino. Nekateri v času recesije celo izgubijo službo. Toda s temi skrbmi se ne vznemirjajo preveč. Verjamejo Jezusovi obljubi: »Ne bodite torej v skrbeh in ne sprašujte: ,Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‘ . . . Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.« (Matej 6:31-33)

Današnje duhovno bogastvo

6., 7. a) Opiši nekaj vidikov duhovne blaginje Božjega ljudstva. b) Katera prerokba se spolnjuje danes in katera vprašanja o tem se porajajo?

⁶ Jehovovo ljudstvo se je zato odločilo, da bo v njihovem življenju Kraljestvo najpomembnejše; in kako blagoslovljeni so! Pri pridobivanju učencev so zelo uspešni (Izaija 60:22). Poučeni so od Jehova, »zvesti in preudarni suženj« (NW) jih stalno zalaga z duhovnimi dobrotami (Matej 24:45-47; Izaija 54:13). Z njimi je Jehovov duh, ki jih povezuje v prisrčno mednarodno bratovščino (Psalm 133:1; Marko 10:29, 30).

⁷ To je duhovna blaginja, ki se je ne da kupiti z nobenim denarjem. Tako se izrazito spolnjuje Jehovova obljuba: »Prinesite vso desetino v skladišče, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me v tem, govori Gospod nad vojskami. Ali vam ne odprem zatvornic neba in ne zlijem na vas blagoslova do preobilja?« (Malahija 3:10) Danes vidimo spolnitev te obljube. Toda zakaj Jehova, Vir vsega bogastva, prosi svoje služabnike, naj mu prinesejo desetino? Komu ta desetina koristi? Da si odgovorimo na ti vprašanji, preiščimo, zakaj je v petem stoletju p.n.š. Jehova po preroku Malahiju izrekel te besede.

Desetina in daritve

 8. Od česa je bila po postavini zavezi odvisna gmotna blaginja Izraelcev?

⁸ V Malahijevem času Božjemu ljudstvu ni šlo dobro. Zakaj? Deloma zaradi daritev in desetine. Tedaj so bili Izraelci pod mojzesovsko postavino zavezo. Ko je Jehova z njimi sklenil to zavezo, je obljubil, da jih bo duhovno in gmotno blagoslovil, če bodo spolnjevali svoje obveznosti. Uspeh Izraelcev je bil zares odvisen od njihove zvestobe (5. Mojzesova 28:1-19).

 9. Zakaj je Jehova od starodavnih Izraelcev zahteval plačevanje desetine in prinašanje daritev?

⁹ Izraelci so bili po postavi dolžni prinašati daritve v tempelj in plačevati desetino. Nekatere daritve so cele zažgali na Jehovovem oltarju, druge pa so razdelili med duhovnike in darovalce žrtve, posebni deli pa so bili darovani Jehovu (3. Mojzesova 1:3-9; 7:1-15). Glede desetine je Mojzes zapovedal Izraelcem: »Vse desetine zemlje, od zemeljske posetve in od sadja dreves, so Gospodove; posvečene so Gospodu.« (3. Mojzesova 27:30). Desetino so dajali levitskim delavcem v shodnem šotoru oziroma pozneje v templju. Neduhovniški leviti pa so desetino vsega, kar so dobili, dajali aronskemu duhovništvu (4. Mojzesova 18:21-29). Zakaj je Jehova od Izraelcev zahteval plačevanje desetine? Prvič, tako so lahko dokazali, da cenijo Jehovovo dobroto; drugič, tako so lahko podpirali levite, ki so se zato lahko osredinili na svoje obveznosti, vštevši poučevanje postave (2. kroniška 17:7-9). Tako so podpirali čisto čaščenje, kar je vsem koristilo.

10. Kaj se je zgodilo, ko Izraelci niso prinašali desetine in daritev?

¹⁰ Čeprav so desetino in daritve porabili leviti, so bili to v resnici darovi za Jehova, zato so morali biti kakovostni, saj si je take tudi zaslužil (3. Mojzesova 22:21-25). Kaj se je zgodilo, ko Izraelci niso plačevali desetine ali so darovali manjvredne daritve? Postava za to ni predpisovala kazni, vendar pa je takšno ravnanje imelo posledice. Jehova jih ni več blagoslavljal, leviti pa so morali, ker so bili brez dohodkov, pustiti svoje tempeljske dolžnosti in se sami vzdrževati. Tako je trpel ves Izrael.

,Premislite svoja pota‘

11., 12. a) Kakšne posledice je imelo to, da se Izraelci niso držali postave? b) Kakšno nalogo je Jehova naložil Izraelcem, ko jih je pripeljal nazaj iz Babilona?

¹¹ Nekateri Izraelci v narodovi zgodovini so se zgledno držali postave, tudi plačevanja desetine (2. kroniška 31:2-16). Na splošno pa je bil narod nemaren. Vedno znova so prelamljali zavezo z Jehovom, dokler ta končno ni dopustil, da so jih sovražniki premagali in 607. leta p.n.š. odvedli v Babilon (2. kroniška 36:15-21).

¹² To je bil strog vzgojni ukrep, toda po 70 letih je Jehova ponovno nastanil svoje ljudstvo v njegovi domovini. Mnoge Izaijeve prerokbe o raju naj bi se prvič spolnile po tej vrnitvi (Izaija 35:1, 2; 52:1-9; 65:17-19). Toda Jehova svojega ljudstva ni pripeljal nazaj, da bi vzpostavili zemeljski raj, temveč predvsem zato, da bi ponovno sezidali tempelj in obnovili pravo bogočastje (Ezdra 1:2, 3). Če bi bili Izraelci ubogali Jehova, bi jim to tudi gmotno koristilo, Jehova bi jih duhovno in gmotno blagoslovil. Ko so se Judje 537. leta p.n.š. vrnili v domovino, so takoj postavili oltar v Jeruzalemu in začeli obnavljati tempelj. Toda naleteli so na močno nasprotovanje in nehali delati (Ezdra 4:1-4, 23). Zaradi tega niso dobili Jehovovega blagoslova.

13., 14. a) Kaj se je zgodilo, ker Izraelci niso obnovili templja? b) Kako je bil tempelj končno narejen, toda kaj zapisi govorijo o nadaljnjih prestopkih Izraelcev?

¹³ Leta 520 p.n.š. je Jehova po prerokih Ageju in Zahariju opomnil Izraelce, naj nadaljujejo zidavo templja. Agej je narodu prikazal, da je v gmotni stiski zato, ker ni vnet za Jehovovo hišo. Rekel jim je: »Toda, tako govori Gospod nad vojskami: Pomislite vendar, kako vam gre: mnogo sejete, pa malo pod streho spravite; jeste, pa se ne nasitite; pijete, pa se ne odžejate; oblačite se, pa se ne ogrejete; in kdor dela za plačo, spravlja denar v luknjasto mošnjo. Tako govori Gospod nad vojskami: Premislite vendar svoja pota! Pojdite v gore, pripeljite lesa in obnovite hišo! To mi bo prijetno in v poveličanje, govori Gospod.« (Agej 1:5-8).

¹⁴ Izraelcem sta Agejeva in Zaharijeva spodbuda dali misliti, tako da so dozidali tempelj. Čez kakšnih 60 let je Jeruzalem obiskal Nehemija in ugotovil, da so Izraelci spet zanemarili Jehovovo postavo. Spravil je zadevo v red, toda ko je drugič prišel, je bilo spet vse narobe. Takole piše: »Tudi sem zvedel, da se levitom deleži niso dajali, in da so zato službujoči leviti in pevci pobegnili, vsak v svojo pokrajino.« (Nehemija 13:10) Nehemija je to uredil, in »ves Juda je prinašal desetino žita, vina in olja v skladišča« (Nehemija 13:12).

Goljufanje Jehova

15., 16. Za katere napake je Jehova po Malahiju pograjal Izrael?

¹⁵ Malahija je verjetno prerokoval v približno istem času, saj nam pove še nekaj več o nezvestobi Izraelcev. Zapisal je Jehovove besede Izraelu: »Ako sem torej oče, kje je moja čast, in ako sem Gospod, kje je strah, ki mi gre? govori Gospod nad vojskami vam, duhovnikom, ki zaničujete moje ime.« Kaj je bilo narobe? Jehova pojasnjuje: »Ko pripeljete za daritev, kar je slepo, [pravite da] ni nič hudega, in ko pripeljete hromo in bolno, ni nič hudega?« (Malahija 1:6-8)

¹⁶ Izraelci so sicer prinašali daritve, toda Malahija jim je nazorno prikazal, da klavrne daritve izdajajo njihovo veliko nespoštovanje. Napisal je tudi: »Od dni svojih očetov odstopate od mojih zapovedi in jih ne izpolnjujete. Vrnite se k meni, in jaz se vrnem k vam, govori Gospod nad vojskami.« Izraelce je zanimalo, kaj morajo narediti, pa so vprašali: »V čem naj se vrnemo?« Jehova jim je odgovoril: »Ali sme človek Boga goljufati? In vi me goljufate!« Kako pa so lahko Izraelci varali Jehova, Vir vsega bogastva? Sam je povedal: »Pri desetini in darovanjih!« (Malahija 3:7, 8). Da, Izraelci so s tem, ko niso prinašali desetine in daritev, goljufali Jehova!

17. Čemu so služile desetina in daritve v Izraelu in kaj je Jehova obljubil glede desetine?

¹⁷ To zgodovinsko ozadje odkriva pomembnost desetine in daritev v Izraelu. Z njimi je darovalec dokazal svoje cenjenje in gmotno podpiral pravo bogočastje. Zato je Jehova spodbudil Izrael: »Prinesite vso desetino v skladišče.« Če bi to ubogali, jim je Jehova obljubil: »Ali . . . ne zlijem na vas blagoslova do preobilja?« (Malahija 3:10) Jehovov blagoslov bi jih obogatil.

»Pravi Gospod« sodi

18. a) Na čigav prihod je opozoril Jehova? b) Kdaj je prišlo do prihoda v tempelj, kdo je bil vključen in kakšne so bile posledice za Izrael?

¹⁸ Jehova je po Malahiju posvaril, da bo prišel sodit svoje ljudstvo. »Glejte, pošljem svojega angela [sla, NW], da pripravi pot pred menoj. In naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite. Glej, prihaja.« (Malahija 3:1) Kdaj pa se je spolnila obljuba o njegovem prihodu v tempelj? Jezus je v Matejevem evangeliju 11:10 citiral Malahijevo prerokbo o slu, ki bo pripravil pot, in jo uporabil za Janeza Krstnika (Malahija 3:23, v NW 4:5; Matej 11:14). Leta 29 n.š. je nastopil čas za sojenje. Kdo je bil drugi sel, sel zaveze, ki spremlja Jehova, ,pravega Gospoda‘ (NW) v tempelj? Sam Jezus; dvakrat je prišel v jeruzalemski tempelj in ga dramatično očistil, izgnal oderuške menjalce (Marko 11:15-17; Janez 2:14-17). Za to sojenje v prvem stoletju je Jehova preroško vprašal: »Toda kdo bo mogel prestati dan njegovega prihoda? Kdo bo ostal, ko se prikaže?« (Malahija 3:2) In res, Izrael ni obstal. Jehova jih je presodil in se jih zaradi njihove nemarnosti 33. leta n.š. odrekel, od tedaj niso več njegov izbrani narod (Matej 23:37-39).

19. Kako se je ostanek v prvem stoletju vrnil k Jehovu in kako je bil blagoslovljen?

¹⁹ Malahija pa je tudi napisal: »Sedel bo [Jehova] kakor topilec in čistilec srebra, in očistil bo Levijeve sinove. Kakor zlato in srebro jih prečisti. Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav.« (Malahija 3:3) V skladu s to vrstico je večina tistih, ki so v prvem stoletju trdili, da služijo Jehovu, bila zavržena, nekaj pa je bilo prečiščenih in ti so pred Jehova prišli s sprejemljivimi daritvami. Kdo so bili ti? Tisti, ki so se odzvali Jezusu, slu zaveze. Na binkošti 33. leta se jih je 120 zbralo v gornji sobi v Jeruzalemu. Sveti duh jih je okrepil in začeli so prinašati daritve v pravičnosti, število teh ljudi je hitro naraščalo. Kmalu so se razširili po vsem rimskem cesarstvu (Apostolska dela 2:41; 4:4; 5:14). Ostanek se je torej vrnil k Jehovu (Malahija 3:7).

20. Kaj se je zgodilo z novim Božjim Izraelom, ko sta bila uničena Jeruzalem in tempelj?

²⁰ V prispodobi bi lahko rekli, da je ostanek Izraelcev, na katerega so bili vcepljeni pogani, postal novi ,Izrael Božji‘, narod z duhom maziljenih kristjanov (Galačanom 6:16; Rimljanom 11:17). Leta 70 je na meseni Izrael prišel »dan, razžarjen kakor peč«, rimska vojska je razdejala Jeruzalem in tempelj v njem (Malahija 3:19, v NW 4:1; Luka 19:41-44). Kaj pa se je zgodilo z duhovnim Božjim Izraelom? Jehova je imel »z njimi usmiljenje, kakor je človek usmiljen do lastnega sina, ki mu služi« (Malahija 3:17). Maziljena krščanska skupščina je poslušala Jezusovo preroško opozorilo (Matej 24:15, 16). Preživela je in Jehovov blagoslov jo je duhovno bogatil.

21. Kateri vprašanji glede Malahija 3:1 in 10 sta nam še ostali?

²¹ Kakšno opravičenje Jehova! Kako pa se Malahija 3:1 spolnjuje danes? In kako bi se moral kristjan odzvati na spodbudo iz Malahija 3:10, naj prinesemo vso desetino v skladišče? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

Ali lahko pojasniš?

◻ Kdo je vir vsega bogastva?

◻ Zakaj je duhovna blaginja boljša ko gmotno bogastvo?

◻ Čemu so služile desetina in daritve v Izraelu?

◻ Kdaj je Jehova, »pravi Gospod« (AC), prišel v tempelj sodit Izrael, in kakšen je bil izid?

◻ Kdo se je vrnil k Jehovu, ko je Ta prišel v svoj tempelj v prvem stoletju?

[Slika na strani 10]

Jehovov predstavnik Jezus, sel zaveze, je v prvem stoletju prišel sodit v tempelj